Interaktivna predstava je rezultat ustvarjalnega srečanja slovenskega uličnega umetnika Gora Osojnika in srbskega cirkusanta Milana Manića, ki že skoraj desetletje raziskujeta oba žanra. Tokrat sta avtorja, režiserja in nastopajoča navdih za predstavo iskala in našla v klasičnem delu gledališča absurda Samuela Becketta Čakajoč Godota ter kultni češki animaciji A je to. "Temu na svojstven in kreativen način dodajata še ščepec naravnanosti k uporabi naravnih materialov ter kritičnega pogleda do odnosov v sodobni družbi," so zapisali v Gledališču Ane Monro.

Kljub temačnosti in globini teme je predstava dinamična in svetla
Karakterja v predstavi sta ustvarila na osnovi osebnih eksistencialnih občutij, saj se – tako kot Vladimir in Estragon – tudi onadva v sodobnem svetu in družbi pogosto počutita odtujena ter izgubljena. Ker pa sama absurdnosti nikakor ne sprejemata, oziroma ne čakata pasivno na odrešitev, sta dodala še malo Pata in Mata, za katera so najrazličnejši izzivi, s katerimi se spoprijemata in ki se jih lotevata proaktivno ter z velikim optimizmom, v bistvu nove preizkušnje. Kljub temačnosti in globini teme je predstava po oceni gledališča Ane Monro zato dinamična in svetla.

40-60: starost igralcev ali odstotek možnosti, da človeštvo preživi?
V gledališču so pojasnili še naslov 40-60. Številke ponazarjajo starost ustvarjalcev – Milan je star okoli 40 let, Goro pa okrog 60 let – obenem pa imajo tudi bolj zloveščo simboliko, saj nekatere napovedi pravijo, da ima človeštvo le 40 odstotkov možnosti, da doseže svoje cilje glede ogljičnega odtisa do leta 2040 in s tem zaustavi podnebne spremembe. Ter posledično 60 odstotkov, da v tem ne uspe. V predstavo bosta umetnika v prihodnosti vključila še majhnega robota – v vlogi otroka, ki prinaša Godotova sporočila – kar bo tudi nekakšen simbol tehnološke obljube prihodnosti, napovedujejo v gledališču.

Predstava bo po gostovanju v Budimpešti potovala v Beograd in Novi Sad. Junija jo bodo dvakrat gostili v romunskem mestu Sibiu, septembra pa v Zagrebu.