Med slovenskimi superskupinami, v katerih se združujejo že tako uveljavljena imena domače alternativne glasbene scene, izstopa zdaj že prepoznavna zasedba Oholo!. Zasedbo sestavljajo Jure Boršič (Koromač, TiTiTi, Kombo B, The Canyon Observer), Andrej Fon (Olfamož, Olfamoštvo, Svojat), Marko Jenič, Andraž Mazi (ki je zamenjal Andreja Boštjančiča Rudo), Jošt Drašler (TiTiTi), Tomaž Grom in Vid Drašler (Orkestrada, TiTiTi), ki poleg navedenih zasedb redno ustvarjajo improvizirano glasbo v različnih, tudi mednarodnih glasbenih in performativnih skupinah. V septembru je pri Zavodu Sploh izšla druga plošča tega septeta, ki nosi naslov Šiba. Organizatorji promocijskega koncerta pri Kinu Šiška ga označujejo kot "vznemirljivo mešanico komponiranega rocka, džeza in improvizacije".

Na presečišču improvizacije in kompozicije
"Oholo! je večja zasedba, band, septet, v kateri so se med sabo dobro poznani glasbeniki odločili, da bodo izvajali avtorske kompozicije, ki zaradi narave posameznikov vedno zvenijo novo, drugače", zasedbo, ki je od leta 2015 že večkrat zamenjala sestavo članov, opisujejo pri Zavodu Sploh. "Zasedba je odobravanje domačih kritikov in poslušalcev požela s pri založbi Sploh izdanim prvencem Mnogobolje (leta 2020 op. a.), pri katerem je Odzven pohvalil širino, globino in samosvojost predstavljene glasbe, Radio Študent pa izpostavil njegov bigbendovski potencial," so še zapisali pri Kinu Šiška. "Oholo! so v slabem desetletju obstoja obredli tako rekoč vsa domača prizorišča in festivale, ki so odprti za tovrstno glasbo. Nastop na letošnjem MENTu je njihov dober glas ponesel tudi v deveto vas, saj jih je med vrhunce festivala uvrstil širok in raznolik nabor tujih medijev," še navajajo.

"Šiba dobro šiba": zgoščeno nadaljevanje na drugem albumu
Najnovejši album Šiba je zasedba ponovno posnela v Cankarjevem domu na Vrhniki, kjer so snemali že prvenec Mnogobolje pred štirimi leti. "Dejavnosti zasedbe Oholo!, ki, hvalevredno, prav nič ne pretirava s kopičenjem posnetkov, so prepotrebne, saj septet po svojem načinu podajanja snovi sicer neženirano koketira z jazzom, a mu z zdaj čednimi zdaj pretkano nasekanimi, odrezavimi motivi, paberkovanji in prelomljeno skupno igro pravzaprav tudi drži malce skrivenčeno ogledalo, tako da zna – poleg drugega – zazveneti celo kot kakšna sproščenejša, zabavneje odigrana sodobna klasična muzika," je besede skupini ob izidu novega albuma namenil organizator, glasbeni aktivist, novinar in kolumnist Miha Zadnikar.

Zadnikar v spremni besedi albuma izpelje tudi komentar o samem domačem glasbenem dogajanju in kulturni politiki: "Kaj storiti, da bo kulturna politika navzlic stoinstokrat dokazanemu delovanju improvizatork in improvizatorjev razkošnejše prostore umestila med svoje prednostne naloge in se bodo večji ansambli lahko razglasili v primerno zračnih in stalnih prostorih? Nadaljnji paradoks, ki spreleti natančnejšega poslušalca in njegovo sociološko nakano, namreč seže naravnost k produkcijskim prostorom. Tudi arhiv razgovorov z glasbeniki in glasbenicami v sindikalistični beležnici pri podpisanem nam razodene, da je pri nas težava z večjimi zasedbami zato, ker ni primernih prostorov za vajo. Ne gre seveda, da bi se za zaključek pretirano tolažili, toda improvizacijska praksa najde prostor tudi tam, kjer ga ni, z zgolj dvema pihalcema, violino in kitaro zna v spretno aranžiranih registrih z bobenbasom in vijačenjem lepo preglasiti prenekateri big band in se zna za preskus same sebe prilagoditi kar najnenavadnejšim vežbališčem. Kako gre potem s turnejami in potovanji, pa dostikrat niti ni več odvisno od zasedbe. Mar je pričujoča snov, ki močno zaropoče skoz navidezno umirjenost, nemara tudi provokacija v to smer? Rezultat prav zdaj omenjenega je nedvomno."