Leta 1825 je sir Thomas Lawrence naslikal znameniti portret, znan tudi kot Rdeči deček. Na njem je upodobil Charlesa Williama Lambtona in za delo mu je Lord Durham plačal 600 gvinej. Precej. Vendar je delo menda tega tudi bilo vredno, saj velja tudi danes za enega najboljših Lawrenceovih portretov. Lawrence dejansko je bil mojster portreta in med pripravami jesensko veliko razstavo, posvečeno njegovemu delu, v britanski Nacionalni galeriji portretov izbirajo med več sto portreti. Ime Thomas Lawrence namreč povezujejo s kar 623 portreti.
Kronist kongresa, ki je ohranjal red v Evropi
Ko je Thomas Lawrence naslikal omenjeno sliko, se je že lahko pohvalil z nazivom sir. Kralj Jurij III. je namreč Lawrencea povišal v viteza. Leta 1818 je bil Lawrence nato celo delegiran za enega izmed uradnih slikarjev na tretjem kongresu v novem sistemu urejanja odnosov med evropskimi velesilami na velikih konferencah, ki so sledile novi ureditvi evropskega političnega prostora na Dunajskem kongresu. Jurij IV. pa je pri Lawrencu tudi naročil portrete vseh evropskih voditeljev, ki so pomagali premagati Napoleona. A Lawrenceovo življenje ni bilo vedno tako imenitno. Preden so se med njegovimi portretiranci znašli papež Pij VII., avstrijski nadvojvoda, ali pa znameniti pruski vojskovodja Gebhardt von Blücher, je nekaj časa delal v obrti, ki bi jo lahko imenovali tudi za predhodnico sodobnih tabloidov. Za plačilo ene gvineje ali dveh je namreč prodajal skice znanih ljudi. Šele po pouku pri znamenitem Joshui Reynoldsu je postal pravi slikar in študent na Kraljevi akademiji.
Velika razstava portretov Thomasa Lawrencea, sicer prva velika razstava njegovih del v britanski galeriji portretov po letu 1979, pravzaprav sledi dobri kupčiji te galerije. Lani je namreč galerija za nekaj manj kot 200.000 evrov pridobila Lawrenceovo upodobitev Johna Philipa Kembla. Kot je povedal direktor galerije Sandy Nairne, bo razstava pojasnila, zakaj je Lawrenceovo delo tako zelo pomembno.