Predstavo Otroci sonca (Kinder der Sonne) bodo uprizorili drevi ob 19.30 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.

Maksim Gorki (1868–1936) je dramo napisal med prestajanjem kratke zaporne kazni v Petropavlovski trdnjavi v Sankt Peterburgu, kjer je pristal med neuspešno rusko revolucijo leta 1905. Krstno uprizoritev je doživela 12. oktobra istega leta.

Pogled na razklano družbo skozi tragikomični pristop
Gre za tragikomični popis globoko razklane družbe, ki za preživetje potrebuje samoprenovo. Drama, postavljena prav tako v leto 1905, je nadvse aktualna, ne zgolj zaradi tematizirane epidemije, temveč se ukvarja tudi s propadom privilegiranega razreda.

Režiserka Mateja Koležnik (1962) je za petkovo oddajo Odmevi na Televiziji Slovenija povedala, da jo je presenetila aktualnost besedila, ki ga sploh ni bilo treba prirejati za sodobni čas. Pred občinstvom je samozaverovan privilegiran razred in tu imamo ljudstvo, ki za epidemijo krivi znanost. Po njenih besedah je edina razlika ta, da v drami Gorkega vse skupaj vodi v revolucijo. Dodala je še, da bi se morali začeti spraševati, tudi v gledališču, kaj lahko prispevamo k boljši družbi, in tako preobrniti zdajšnji položaj, s katerega ves čas zahtevamo od družbe, da nam nekaj podari.

Ko ozračje v slonokoščenem stolpu postane zadušljivo
"Znanstvenik Protasov ne more izgubljati časa za profanost, kot je vsakdanje življenje. Prizadeva si za napredek, z laboratorijskim in umskim delom. V središču njegovih prizadevanj je nič manj kot dokončna osvoboditev človeštva. Tako se niti ne utegne posvetiti vdovi Melaniji, vanj zaljubljeni do ušes, niti, kar je še huje, svoji osamljeni ženi, ki uteho išče pri družinskem prijatelju Vaginu. Prav tako mu uidejo zametki ljubezni med sestro Lizo, globoko pretreseno zaradi krvavih uličnih izgredov, in moralno labilnim veterinarjem Cepurnojem ter poguben konec, ki se jima obeta. Vendar na ulicah razsaja kolera, oglaša se smrt, in nenadoma ozračje v slonokoščenem stolpu postane nevarno zadušljivo," so v Cankarjevem domu zapisali ob predstavi naše v tujini najuspešnejše režiserke.

"Igralska zasedba je tako popolna, da je skoraj vsaka posamezna vloga odigrana malenkost bolje, bolj dinamično ali bolj sofisticirano, kot bi si med branjem predstavljali. In tega seveda ne zmore vsako gledališče," še piše v napovedi. Otroci sonca v produkciji nemškega gledališča Schauspielhaus Bochum so tri dni pred gostovanjem v Ljubljani slovesno odprli letošnji mednarodni gledališki festival Bitef v Beogradu.

Tudi v nemškem govornem območju odmevna uprizoritev
Predstava, za dramaturgijo katere je poskrbela Angela Obst, pa je bila januarja letos uvrščena tudi v deseterico izstopajočih predstav prejšnje sezone v nemškem govornem območju. Tako je pristala med deseterico predstav 60. gledališkega srečanja, ki jih je žirija izbrala izmed 461 predstav 58 gledališč iz Nemčije, Avstrije, Švice ter koprodukcij nemških gledališč z gledališči in skupinami iz drugih držav.

"Hiperrealistična odrska zasnova Raimunda Orfea Voigta, v kateri se zaton meščanstva, ki se vrti okoli sebe, odraža v vsaki podrobnosti, in psihološko natančna igra ansambla, ki je odlično umeščena v najmanjšo vlogo, sledita gledališki tradiciji, ki je šla nekoliko iz mode. Vseeno v pristopu Mateje Koležnik ni nič muzejskega. Nasprotno, njeno delo je zelo aktualno. Znanstvenik, ki ga igra Guy Clemens, čigar nezemeljsko obnašanje je izraz zastrupljenega privilegija, in vsi drugi, ki krožijo okoli njega, se razkrijejo kot tragikomični egocentriki, ki so slepi za vse, kar se dogaja okoli njih. Na ta način je Mateja Koležnik like Gorkega zelo približala nam in naši s krizami zaznamovani stvarnosti," so takrat zapisali v utemeljitvi.