V münchenski Hiši literature (LIteraturhaus) bodo od danes pa do 20. junija predstavljali delo in življenje Herte Müller. Središče razstave z naslovom Der kalte Schmuck des Lebens (Hladni nakit življenja) bodo doslej v javnosti še nikoli predstavljeni dokumenti o življenju Müllerjeve. Ob njih bodo na ogled postavljene tudi njene osebne fotografije, ki nas obenem popeljejo v drugi tematski sklop razstave. Ta želi namreč predstaviti tudi malo znano zgodovinsko pokrajino Banat, v kateri živi tudi stara nemška manjšina v Romuniji, iz katere prihaja Müllerjeva.
Kaj se je dogajalo v Banatu
Prihod prednikov Herte Müller v Banat je pravzaprav povezan z gospodarskimi ukrepi nekega francoskega grofa. Grof Claudius Mercy je namreč po letu 1720, ko so ga imenovali za upravitelja Banata s središčem v Temišvarju, želel gospodarski razvoj tedaj skromno poseljenega Banata spodbuditi z naselitvijo tujih obrtnikov in kmetov. In tedaj se je v Banat usmeril naselitveni tok nemških kolonizatorjev, ki se je še okrepil pod vladavino Marije Terezije. Ona je začela načrtno izkoriščati naravna bogastva Banata. To so bili začetki Banata, povezanega z življenjsko usodo Herte Müller, razstava v Hiši literature, ki se bo pozneje selila še v Berlin in Stuttgart, pa osvetli tudi življenje današnje staronemške manjšine v Romuniji ter njen položaj v času Ceausescuja. On je seveda tudi glavni navdih za delo Herte Müller.