pristala v rokah treh avtorjev - Iva Prijatelja, Simone Semenič in Iva Svetine.

Ivo Prijatelj je nagrajen za delo Totenbirt, Simona Semenič za 24ur in Ivo Svetina za dramsko delo Grobnica za pekarno. V Prešernovem gledališču Kranj so podelili tudi Šeligovo nagrado za uprizoritev festivala, ki je šla v roke ekipe domačega gledališča Lep dan za umret, občinstvo pa je najbolj navdušila Krizantema na klavirju Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana. Predstava, ki nosi naslov po zbirki šansonov Svetlane Makarovič, si je nagrado prisvojila z najvišjo povprečno oceno, to je 4,86.
O prevzemanju odgovornosti in življenjski izpolnitvi
Prešernovo gledališče je torej prejelo Šeligovo nagrado za predstavo v režiji Vinka Möderndorferja. Naslov predstave je znan ljubiteljem punka, med katerimi je tudi ena od protagonistk drame, ki je ostala zamrznjena v času. Gre seveda za skladbo punkovske zasedbe Niet Lep dan za smrt, ki jo je (če izvzamemo predlansko ponovno vrnitev zasedbe na odre) skupina prepevala pred 25 leti, a to odrasle ženske ne ustavi v vztrajanju pri 'starem' načinu življenja. Njej nasproti je z obrazom sedanjosti postavljena hči s povsem drugačnim življenjskim slogom.
Lep dan za umret je predvsem zgodba o odnosu med materjo in hčerjo, v njej pa se razpirajo vprašanja o pomembnosti človekove preteklosti, mladosti, o prevzemanju odgovornosti in življenjski izpolnitvi. Lep dan za umret je univerzalna zgodba o odnosih med dvema ženskama - materjo in hčerko. Mati igra Vesna Jevnikar, hči pa Vesna Pernarčič Žunić. Dobitnika Šeligove nagrade je izbirala žirija v sestavi Dušan Rogelj, Amelia Kraigher in Jasen Boko, ki je o predstavi med drugim zapisala, da je v 'svojih segmentih domišljena, skladna, tekoča in napeta uprizoritev trpek, a obenem duhovit portret odraščanja generacij 80. let prejšnjega stoletja, ki jih je zaznamovala uporniška glasba panka.'
Za Šeligovo nagrado so se potegovale še predstave Pot v Jajce (SNG Drama Ljubljana in SNG Nova Gorica), Samorog (SLG Celje), Eda - zgodba bratov Rusjan (Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana in SNG Nova Gorica), Znamke, nakar še Emilija (Gledališče Koper/Teatro Capodistria), Neskončni šteti dnevi (SNG Nova Gorica) in Art Export (Slovensko stalno gledališče Trst).
Trojica Grumovih nagrajencev
Med štiriinpetdesetimi dramskimi besedili v konkurenci za nagrado Slavka Gruma in petimi nominiranimi besedili izstopajo tri: Totenbirt Iva Prijatelja, 24ur Simone Semenič in Grobnica za Pekarno Iva Svetine. Vsako posebej odlikujejo spretna dramska in gledališka obdelava materiala, ki prerašča meje svoje lokalne aktualnosti, duhoviti dialogi in situacije ter fino tkanje dveh ali več paralelnih prostorčasij, je v obrazložitvi zapisala žirija. To so sestavljali dramaturginja Jera Ivanc (predsednica), gledališki kritik in publicist Vasja Predan, dramaturginja Tea Rogelj, igralka Vesna Slapar ter teatrolog in gledališki kritik Rok Vevar.
Totenbirt Iva Prijatelja je zabaven in pretresljiv portret slovenskega podeželja, kjer mesto poslovanja in načrtovanja, ljubezni in sovraštva, dialoga in konflikta, življenja in smrti ne more biti nič drugega kot krajevna gostilna. Po dolgih letih je to resnična, jezikovno gibka in živa slika slovenskega podeželskega sveta, ki se mu dramske pisave pri nas niso znale adekvatno približati.

24ur Simone Semenič je sodobna dramska partitura, ki raziskuje dramaturške strukture in hkrati spretno prepleta intimni zgodbi dveh parov. Ena se dogaja med nekdanjima zakoncema, ki brezizhodno verbalno igro porineta na raven avtonomne spolne prakse ter neskončnih igric lažnih razkrivanj, druga prikazuje stisko para, izgubljenega v opuščenem rudniškem rovu, ter njun nelagodni, redkobesedni, nekoliko erotično radovedni odnos.
Metapoetska drama Grobnica za pekarno je posvečena Petru Božiču. V njej se prepletata dramatizacija Kiševe novele Grobnica za Borisa Davidoviča in dramatizacija dogodkov okrog edinstvene Pekarne od jeseni 1976 do pozne pomladi 1977, ko je Ljubiša Ristić pripravljal predstavo po motivih te novele.
Za čim več uprizorjenih del
Organizatorjem oziroma gledališkim ustvarjalcem je ob jubileju Tedna slovenske drame čestitala ministrica za kulturo Majda Širca. Poklonila se je tudi nagrajencem v želji, da bo njihova dela čim prej mogoče videti na odru.

Konec leta 2009 so se pri Prešernovem gledališču Kranj lotili zahtevne naloge, da s prevodi nagrajenih slovenskih dram v angleščino prodrejo tudi na tuje trge. Doslej, če torej ne štejemo letošnjih nagrajencev, je Grumovo nagrado prejelo 34 dram, uprizoritev pa jih je doživelo 30.