John Steinbeck, eden najbolj znanih in najbolj branih ameriških pisateljev 20. stoletja, čigar dela morajo še vedno natančno secirati maturanti po angleško govorečih deželah sveta, se je med drugim podpisal pod s Pulitzerjem nagrajene Sadove jeze (1939) in roman Ljudje in miši (1937), skupno pa je napisal kar 25 knjig, od tega 16 romanov, šest neleposlovnih del in več zbirk kratkih zgodb. Leta 1962 je prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Rdeča nit njegovih del je Salinas z okolico, območje z razgibano in pretresljivo, pogosto neizprosno, zgodovino.
Kar 17 Steinbeckovih del, med drugim Ulica ribjih konzerv (1945), Biser (1947) in Vzhodno od raja (1952), so v Hollywoodu prenesli tudi na filmska platna - nekatere večkrat. Steinbeck je bil tudi uspešen hollywoodski pisec: leta 1944 je bil nominiran za oskarja za najboljši scenarij za Hitchcockov Rešilni čoln (1944).

Bogata, a kruta zgodovina Salinasa
Steinbeck se je rodil 27. februarja 1902 v dolini Salinas, kmečki pokrajini, ki ji pogosto pravijo "solatna skleda Amerike" - najbolj slovita in slastna je menda tamkajšnja solata ledenka, nedaleč pa so, tako vsaj trdijo, vzgojili tudi največjo artičoko na svetu -, saj leži na eni najbolj plodovitnih prsti sveta. Prav zaradi svoje kmetijske vloge je Salinas izjemno kulturno raznovrsten kraj bogate, včasih tudi žalostne in krute, zgodovine preseljevanja in priseljevanja, saj je tam že potreba po (če se le da, poceni) delovni sili že od nekdaj velika.
Odraščanje v teh krajih - poleti je s priseljenci delal na rančih - je odločilno zaznamovalo Steinbeckovo pisanje, veliko njegovih del se dogaja v gozdovih, na poljih in farmah Salinasa. V tem času je spoznal težko življenje priseljencev in temno, izkoriščevalsko stran človeka. Vožnja mimo polj Salinasa še danes to potrjuje, saj večina izmučenih delavcev, ki nabirajo plodove zemlje, prihaja iz krajev južno od ameriško-mehiške meje. Salinas je veliko nasprotje bogastvu bližnjega Montereya, kar je tudi ena izmed tem Steinbeckove mojstrovine Vzhodno od raja.
Steinbeck se je, potem ko je pustil študij na univerzi Stanford, za nekaj časa preselil v New York, a se je kmalu vrnil v Kalifornijo in začel pisateljsko kariero. V večini svojih zgodnjih del se je ukvarjal s prej omenjenimi temami iz časa odraščanja. Izjema je njegov prvi roman Čaša zlata, v katerem piše o piratu Henryju Morganu, ki je zaposloval njegovo domišljijo v otroških letih. V romanih, ki so sledili, je Steinbeck izdelal bolj prepoznaven slog, črpal je iz svojih spominov življenja v Kaliforniji.
Serija "kalifornijskih romanov"
Pri pisanju se je začel ukvarjati z resničnimi zgodovinskimi okoliščinami in dogodki v prvi polovici 20. stoletja v Ameriki, kot jih je izkusil med delom novinarja. Svoje zgodbe je pogosto napolnil s težavnimi liki, njegova dela se ukvarjajo z življenjem delavskega razreda v času "dust bowla" (obdobja viharjev prahu, ki so povzročili velikansko kmetijsko in gospodarsko škodo v Kanadi in ZDA) in velike krize.

Spekter literarnih tem je pozneje razširil tudi na pomorsko biologijo, politiko, vero, zgodovino in mitologijo. Eno izmed njegovih zadnjih objavljenih del je bilo Potovanje s Charleyjem, potopis "roadtipa", na katerega se je s svojim psom kodrom v v prikolico predelanem tovornjačku odpravil leta 1960, da bi na novo odkril Ameriko.
Leta 1962 je Steinbeck prejel Nobelovo nagrado za literaturo za, kot so zapisali v utemeljitvi, "realistično in domišljije polno pisanje, ki združuje sočutni humor in pretanjeno zaznavanje družbe". Sam je skromno menil, da si te časti ni zaslužil.
John Steinbeck je umrl 20. decembra 1968 v New Yorku zaradi srčnega napada, njegov pepel pa so pokopali - kje drugje kot v njegovem Salinasu in ga nekaj tudi raztresli po tamkajšnjih poljih.

Alenka Klun