Raziskava MacKenzie Trupp je leta 2023 pokazala, da lahko že ogled digitalne Monetove slike v manj kot dveh minutah izboljša subjektivno počutje posameznika. Foto: EPA
Raziskava MacKenzie Trupp je leta 2023 pokazala, da lahko že ogled digitalne Monetove slike v manj kot dveh minutah izboljša subjektivno počutje posameznika. Foto: EPA

Raziskovalka na Univerzi na Dunaju in Univerzi Radboud v Nijmegenu na Nizozemskem je izsledke raziskave, ki jo je opravila s kolegi, objavila v strokovni reviji Journal of Positive Psychology. V njej pokaže, da je likovna umetnost tudi univerzalni spodbujevalec razpoloženja, blagodejno pa vpliva na počutje že med samim gledanjem umetniškega dela, ne zgolj med ustvarjalnim procesom.

MacKenzie Trupp, ki že več let raziskuje psihološke učinke, ki jih ima umetnost in kako ta vpliva na zdravje in dobro počutje, je že leta 2023 ugotovila, da lahko ogled digitalne Monetove slike v manj kot dveh minutah izboljša subjektivno počutje, vendar pa so bili učinki preprostega gledanja umetniških del še vedno precej neraziskani. Doslej so se raziskave osredotočale predvsem na vpliv, ki ga ima sam ustvarjalni proces, ne pa tudi gledanje umetnin, so sporočili z dunajske univerze.

Učinke umetniških del na gledalca so v raziskavah preverjali pri slikah, risbah in kipih. Foto: EPA
Učinke umetniških del na gledalca so v raziskavah preverjali pri slikah, risbah in kipih. Foto: EPA

V novo raziskavo so zato vključili podatke 38 študij s 6805 udeleženci, ki so nastale med letoma 2000 in 2023, da bi ugotovili, kateri psihološki procesi lahko vodijo do boljšega počutja. V raziskavah so uporabili umetniške vizualne predmete ali podobe katere koli vrste, kot so na primer slike, risbe in kipi. Ni pa raziskava vključevala ogledov filmov ali predstav, kot so performansi, ples in gledališke predstave.

Po navedbah Univerze na Dunaju so tokrat prvič ugotovili pet temeljnih mehanizmov: afektivni, kognitivni, socialni, samotransformacijski – torej tisti, ki krepi identiteto ali spodbuja samorefleksijo – in mehanizem, ki krepi odpornost. Gledanje umetnin lahko na primer vodi do uravnavanja lastnih čustev in veselja, spodbudi razmišljanje ali vzbudi radovednost, a tudi posreduje občutek smiselnosti. Prav tako lahko gledanje umetnin prispeva k blaženju občutka osamljenosti in pripomore k boljšemu obvladovanju stresnih situacij, so še ugotovili raziskovalci.

Ker so številna likovna dela bodisi v izvirniku bodisi v reprodukcijah razmeroma dostopna, raziskovalci v tem vidijo dobrodošlo sredstvo za podporo duševnemu zdravju. Foto: EPA
Ker so številna likovna dela bodisi v izvirniku bodisi v reprodukcijah razmeroma dostopna, raziskovalci v tem vidijo dobrodošlo sredstvo za podporo duševnemu zdravju. Foto: EPA

Ker je umetnost že prisotna v javnih in zasebnih prostorih in jo je mogoče razmeroma preprosto vključiti v lastno življenje, jo raziskovalci vidijo tudi kot stroškovno učinkovito sredstvo za podporo duševnemu zdravju.