Projekt Šoa - spominjajmo se 2021 te dni pripravlja Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, ki je prav tako pripravil razstavo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije (MNZS). V okviru projekta je v enem izmed mariborskih stanovanjskih blokov zaživela še fotografska razstava Kliči me po imenu, Pomurski muzej Murska Sobota pa na ogled ponuja gostujočo virtualno razstavo Potni listi za življenje.

Vsakoletni spomin na 27. januar 1945
27. januarja zaznamujemo dan spomina na holokavst. Letos bo na ta dan minilo 76 let od osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz. "Na svetu ni kraja, ki bi bil bolj zaznamovan s smrtjo," so zapisali v MNZS-ju in spomnili, da je bilo v času delovanja Auschwitza od leta 1940 do leta 1945 v njem ubitih okoli 1,1 milijona ljudi. Od tega je bilo milijon Judov, kar pomeni, da je v Auschwitzu umrl vsak šesti od skupno šestih milijonov Judov, ki so umrli v holokavstu.

Eno največjih pokopališč slovenskih žrtev druge svetovne vojne
Razstava "Tu se je smrt utrudila do smrti...": Slovenske žrtve Auschwitza pripoveduje o 2300 ljudeh iz Slovenije, ki so jih odpeljali v to taborišče. Večina je bila Slovencev, med deportiranimi je bilo tudi okoli 350 Judov, najmanj 78 Romov in vsaj en pripadnik Jehovovih prič. Domov se jih je vrnilo le okoli 1000, za večino preostalih pa je Auschwitz pomenil kraj smrti. Zato velja Auschwitz za eno največjih pokopališč slovenskih žrtev druge svetovne vojne, zaradi česar je 27. januar tudi slovenski dan spomina na žrtve holokavsta.

Razstava je bila prvič na ogled lani v sklopu projekta Šoa – spominjajmo se 2020. Z odprtjem razstave v Sinagogi Maribor niso zaznamovali le lanskega mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta, ampak tudi tudi 75. obletnico osvoboditve Auschwitza.

V sklopu dogodkov ob letošnji postavitvi razstave je za 27. januar od 10. ure dalje napovedan podkast z avtorjem razstave Borisom Hadinjakom iz Sinagoge Maribor. Naslednji dan bo ob 17. uri na sporedu še njegovo predavanje, v katerem bo predstavil usode nekaterih umrlih in tudi preživelih slovenskih taboriščnikov iz Auschwitza. Razstava bo na ogled do 15. marca.

Pripravili so tudi posnet voden ogled razstave, po kateri zainteresirane pospremi njen avtor:

Mladi Romi in kompleksna vprašanja njihove stereotipizacije
V Mariboru je Združenje Epeka v stanovanjskem bloku na Preradovičevi ulici 17 odprlo virtualno razstavo Kliči me po imenu fotografinje Jasmine Vidmar. Umetniški projekt se dotika kompleksnih vprašanj stereotipizacije mladih Romov ter posledic za identiteto mladih, ki so na tovrstne načine označeni in obravnavani v širši družbi.

Prav etnična pripadnost je namreč pogosto tisti vseobsegajoči znak, ki prekrije vse preostale. Zaradi predsodkov in stereotipov so pogosto spregledani njihova individualnost, raznolikost in sposobnosti, vse to pa jim niža samopodobo in v njih samih prepogosto ustvarja prepričanje, da so priložnosti, namenjene njim, omejene. Predsodki se zato materializirajo v diskriminaciji ter v socialni, kulturni in materialni prikrajšanosti, ki še dodatno zamejuje možnosti, da gradijo sebi lastno in zaželeno prihodnost, so poudarili v Združenju Epeka.

Po izgubi galerijskega prostora na Koroški ulici
Razstava Kliči me po imenu mladim dekletom in fantom prepušča glas, da pripovedujejo o svojih sanjah, hrepenenjih in željah. To je prva letošnja Epekina razstava in prva po tem, ko so izgubili galerijski prostor na Koroški ulici, kjer so več let ob minimalni podpori pripravljali kulturne dogodke. Tudi zato so se za postavitev razstave odločili na hodnikih stanovanjskega bloka na ulici, kjer živi velik del mariborske romske skupnosti.

Avtorica razstave, mariborska fotografinja Jasmina Vidmar, se z umetniško fotografijo ukvarja več kot tri desetletja. Fotografirati je začela v študentskih letih, najbolj intenzivno pa konec 80. in v začetku 90. let preteklega stoletja, ko je objavljala v tiskanih medijih, med drugim v časopisu Večer. Je tudi članica Foto kluba Maribor, njene fotografije pa so deležne objav v številnih knjigah in priročnikih, na priložnostnih razglednicah in časopisih.

Razstavo, ki je doživela virtualno odprtje, sta omogočila Evropski socialni sklad in mariborski medobčinski stanovanjski sklad. Dogodek poteka v okviru projekta Šoa – spominjajmo se 2021, v okviru dogodka pa Epeka sodeluje z društvom Kralji ulice.

Diplomati, ki so reševali življenja s ponarejenimi potnimi listi
V Pomurskem muzeju Murska Sobota pa so pripravili virtualno gostujočo razstavo Potni listi za življenje. Posvečena je poljskim diplomatom, ki so med drugo svetovno vojno v Bernu izdajali ponarejene potne liste latinskoameriških držav in tako reševali Jude.

Muzej je zaradi prenove trenutno zaprt, delno naj bi ga odprli na Prešernov dan. Razstavo je pripravil Inštitut Pileckega iz Varšave v sodelovanju z veleposlaništvom Republike Poljske v Bernu, njeno gostovanje v Sloveniji pa sta organizirala Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor in veleposlaništvo Republike Poljske v Ljubljani.