"Zanimive so tudi fotografije s srečanj in iz kolonij, kot je Koštabona, ki jo je začel. Imamo jih celo serijo in zato ga seveda dobro poznajo tudi drugod, saj je polovico življenja preživel zunaj Prekmurja," pravijo v Pomurskem muzeju, kjer so 100. obletnico rojstva znanega umetniškega fotografa počastili z več projekti.

Izdali so njegovo monografijo in fotomape fotografij ter pripravili virtualno, ulično in pregledno razstavo.

V Kološevem kabinetu umetniške fotografije
Virtualno razstavo so poimenovali Soboški pogledi: nekoč in danes, ulično Murska Sobota skozi objektiv Jožeta Kološe - Kološa, pregledno razstavo pa Jože Kološa - Kološ. V Pomurskem muzeju hranijo celotno zbirko fotografij, negativov in pozitivov, ki jim jo je umetnik podaril in so zbrani v Kološevem kabinetu umetniške fotografije.

Ta je zastavljen kot stalna zbirka in hkrati študijski kabinet, ki ohranja zapuščino več kot 1600 izvirnih Kološevih umetniških fotografij, desetine steklenih plošč, zbirko okoli 20.000 negativov in del fotografske opreme.

Besedili v monografiji sta napisala Tamara Andrejek, ki je predstavila muzejsko zbirko, in umetnostni zgodovinar Janez Balažic, ki je opisal Kološevo umetniško fotografsko delovanje, kot kustos v muzeju pa je pred leti tudi prevzel umetnikovo zbirko.

Po besedah Balažica sodi Kološ med osrednje nosilce fotografskega modernizma na Slovenskem, njegov vpliv je mogoče zaznati tudi v širšem, srednjeevropskem kulturnem prostoru.

Direktorica Pomurskega muzeja Metka Fujs pravi, da Kološa precej dobro poznajo predvsem v Prekmurju, Sobočani najbolj po fotografijah mesta oz. dokumentarnih fotografijah.

Monografija: portreti in eksperimentalne fotografije
Celotne Kološeve zapuščine v muzeju še niso pregledali in digitalizirali, v monografiji pa so predvsem njegovi portreti in eksperimentalne fotografije, ki kažejo na njegovo fotografsko raznolikost.

Tudi nova številka Zbornika soboškega muzeja
Pomurski muzej je te dni izdal tudi novo številko Zbornika soboškega muzeja. Ta je splošna, poleg muzejskih raziskovalcev, ki predstavljajo teme z različnih področij delovanja muzeja, od arheologije prek etnologije do zgodovine, so avtorji prispevkov tudi zunanji sodelavci iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške.