Danes velja slika, ki je bila sprva naslovljena Kopel, za eno ključnih in verjetno tudi najbolj znanih del likovne umetnosti. Drzne kompozicije z dvema golima ženskima figurama in oblečenima moškima v travi Édouard Manet ni skril na majhen format, ampak izbral platno velikih dimenzij, ki je bilo po akademskih pravilih rezervirano za historične ali biblične prizore.

Ni bila le golota tista, na katero likovna javnost ni bila pripravljena, ampak predvsem način, kako je bil prizor naslikan. Nova je bila jasno vidna poteza čopiča, ki ni bila prekrita s premazom, ampak na mestih tako nazorna, da je delo delovalo nedokončano. To ni več eleganten, mil akt Ingresa, ampak se na druženju v naravi zabavata ženski iz konkretnega življenja. In zares sta slikarju za model služili dobro poznani osebi, njegova žena Suzanne Leenhoff in muza Victorine Meurent. Umetnik je na goli figuri v ospredju združil najboljše od obeh - Suzannino telo in Victorinin obraz. Moški figuri, ki sta preveč vživeta v pogovor, da bi se zmenila za ženski, pa je naslikal po bratu Gustavu Manetu in svaku Ferdinandu Leenhoffu.
Slikarje zanimajo vsakdanji prizori
Na zadnji aprilski dan mineva natanko 130 let, odkar je svet umetnosti izgubil velikega slikarja. Z drugimi francoskimi mojstri, ki so se umaknili od akademskega slikarstva, je pripravil teren za slog, ki se ga je sprva sicer iz posmehovanja prijelo ime impresionizem. Vsakdanji prizori so postali relevanten umetniški motiv.
Manet se je rodil leta 1832 v Parizu v premožni družini visokega uradnika. Pri 16 letih se je šolal za pomorskega pilota, od leta 1850 pa je pri Thomasu Couturu v Parizu študiral slikarstvo. Na potovanjih po Evropi je preučeval stare mojstre, poleg že omenjenih renesančnih beneških slikarjev tudi Halsa in Goyo. Med francosko-prusko vojno v letih 1870-71 je služil kot častnik.
Olimpija je prvič zapustila Francijo
Prijateljeval je s pisateljem Emilom Zolajem, ki je Zajtrk na travi označil za Manetovo najboljše delo. Po literatovih besedah je prijatelj na sliki dojel sanje vseh slikarjev - sproščena umestitev figur v krajini. Leto po dviganju prahu z Zajtrkom na travi je podobno reakcijo spodbudila Olimpija.
Delo je trenutno razstavljeno ob sliki, ki je Maneta navdihnila, Tizianovi Ubrinski Veneri. Manetova slika je prvič zapustila Francijo (tako kot Zajtrk na travi jo hranijo v pariškem muzeju Orsay), posodili pa so jo Doževi palači v Benetkah, kjer je del razstave Manet: Vrnitev v Benetke. Na ogled je 23 umetnikovih slik in 20 risb, ob teh pa 80 del italijanskih umetnikov, kot so Lotto, Carpaccio in Guardi.
Kot druge impresioniste so tudi Maneta zanimali svetlobni učinki, izraznost barve in slikanje pejsažev v naravi. Približno polovico njegovega opusa predstavljajo tudi portreti. Portretiral je svojo družino, pisatelje in umetnike, s katerimi je prijateljeval, tudi politike in tako ovekovečil obraze pariške družbe svojega časa.