"Zaznamovati hočem človekove poslednje ure, pa tiste, ki ostajajo za njimi, in tudi, kaj se s tem bitjem dogaja naprej, zakaj prepričan sem, da na nek način živi dalje. Nemogoče je, da bi se kar tako razblinil," je Tisnikar zapisal k eni izmed svojih značilnih slik v obsežnem opusu, ki bo po mnenju kustosov razstave Katarine Hergold Germ in Marka Košana tudi njegovo prisotnost slej ko prej ohranil daleč onkraj minljivega.

Jože Tisnikar (1928-1998) je kot likovni umetnik samouk ustvaril izjemen opus risb, slik in grafik. Bil je slikar minljivosti in pričevalec poslednjih trenutkov človeškega bivanja. Okoliščini, ki sta zaznamovali njegovo samoniklo umetniško pot, sta bili predvsem revščina v otroštvu in delo obdukcijskega pomočnika v prosekturi slovenjgraške bolnišnice.

"Mož s krokarjem"
Prosektura bolnišnice v Slovenj Gradcu je bila v Mislinji rojenemu umetniku, kjer je delal do leta 1983, hkrati atelje. V tehniki oljne tempere je slikal motive iz prosekture z značilnim simbolnim sporočilom, bolnišnične motive z grotesknimi karnevali, motive alkoholnih delirijev, tesnobne prizore iz gostiln, simbolične procesije, živali, med katerimi ob netopirjih, miših, podganah, konjih, mačkah, čričkih, izstopa simbolni vran oziroma krokar. Značilna je ekspresivna deformiranost predstavljenih predmetov in figur, v navezi z motivi iz prosekture se je izoblikovala specifična zelena barva.

Po letu 1983 je postala Tisnikarjeva motivika lahkotnejša, smrtno grozo je omilil v meditativnost. Napravil je likovno zasnovo za lutkovno igro Mrtvec pride po ljubico (1986) po besedilu Svetlane Makarovič, scenografijo za dramo Singer v Shakespearovem gledališču v Londonu (1989) in izdelal sitotiske v bibliofilski izdaji pesmi Daneta Zajca Krokar (1997). Leta 1970 je prejel nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo.

Največji slovenski samouki slikar
Umrl je 30. oktobra 1998, ko se je v Koroški galeriji likovnih umetnosti ob njegovi 70-letnici končevala velika retrospektivna razstava njegovih del. Po smrti je tedanja direktorica galerije Milena Zlatar zasnovala zbirko Hommage Tisnikarju, ki poleg Tisnikarjevih vključuje dela slovenskih in tujih avtorjev, ki so bodisi neposredno nastala kot poklon slikarju ali pa so se v zbirko uvrstila kot poetičen dialog s Tisnikarjem. V zbirko so vključeni tudi fotografski portreti Dragiše Modrinjaka in Tihomirja Pinterja iz različnih obdobij.

"Jože Tisnikar je najpomembnejši slovenski samouki slikar in eden izmed največjih in najbolj prepoznavnih slovenskih likovnih ustvarjalcev druge polovice dvajsetega stoletja. Povsem nenavadni likovni izraz, ki mu zlepa ni moč najti para tudi v tuji umetnosti, je botroval številnim uspehom, ki so se v zadnjih letih pred nenadno smrtjo celo stopnjevali," so v koroški galeriji zapisali v vabilu na nocojšnje odprtje razstave.

Razstava bo na ogled do 16. septembra.