Po prvotnih načrtih naj bi v Auschwitzu zgradili taborišče sužnjev, ki naj bi gradili in pozneje delali v kemičnem obratu koncerna IG Farben. Foto: Axel Springer AG
Po prvotnih načrtih naj bi v Auschwitzu zgradili taborišče sužnjev, ki naj bi gradili in pozneje delali v kemičnem obratu koncerna IG Farben. Foto: Axel Springer AG
Načrti za gradnjo taborišča v Auschwitzu
Arhitekti so sprva predvideli, da naj bi v vsaki baraki domovalo 550 ljudi, vodja gradbenih del Karl Bischoff pa je kapaciteto samovoljno zvišal na 744. Foto: Axel Springer AG
Načrti za gradnjo taborišča v Auschwitzu
V taborišču Auschwitz je življenje izgubilo vsaj 1,15 milijona ljudi. Foto: Axel Springer AG
Načrti za gradnjo taborišča v Auschwitzu
29 načrtov so lani odkrili v nekem zasebnem stanovanju. Sodelavci nemškega arhiva (Bundesarchiv) so preverili njihovo avtentičnost. Eden izmed ključnih dokazov je bilo identificiranje avtentičnosti podpisa Heinricha Himmlerja. Foto: Axel Springe AG

V berlinski stavbi Axel-Springer-Haus so na ogled postavili načrte, po katerih so gradili taborišče, ki naj bi po izvirni koncepciji moglo sprejeti kar 130.000 taboriščnikov naenkrat. To, da blagostanje in dobrobit udobja nista prevladovala v mislih načrtovalcev taborišča v Auschwitzu, je splošno znano; zato nas tudi ideja, da naj bi se v eni baraki gnetlo 744 revežev (vodja gradbenih del v Auschwitzu Karl Bischoff je na lastno pest kapaciteto posamezne barake s 550 spremenil na 744 ljudi), ne preseneti. Manj znano pa je, da pri gradnji Auschwitza na začetku ni šlo za koncentracijsko in uničevalno taborišče, pač pa za taborišče sužnjev za kemično tovarno koncerna IG Farben.

Skupna točka kemične tovarne in vzornega nacističnega mesta
Kot so zapisali v časopisu Die Welt, je vodja enot SS Heinrich Himmler koncernu 1. marca 1941 obljubil, da bo gradnjo velikega kemičnega obrata podprl kot 'dobavitelj' delovne sile. Poleg tega naj bi okoli 100.000 prebivalcev taborišča sodelovalo tudi pri gradnji vzornega nacističnega mesteca, ki naj bi nastalo iz do tedaj neuglednega Auschwitza. Z ozirom na oba velikopotezna projekta si je zanimivo prebrati Himmlerjeve besede: "Če naših taborišč ne bomo popolnoma napolnili s sužnji - o teh zadevah govorim v tem trenutku zelo jasno in zelo določno -, z delovnimi sužnji, z uporabo katerih pri gradnji naših mest, naših vasi, naših kmetij ničesar ne izgubljamo, potem po nekaj letih vojne ne bomo več imeli denarja, da bi naša mesta lahko uredili tako, da bi v njih lahko živeli in zaplajali nove generacije zares germanski ljudje."

Uničiti vse živo je pomembneje kot ustvarjanje novega
Šele potem ko so bili gradbeni načrti že razgrnjeni in tudi potrjeni, je ob prelomu leta 1941 v leto 1942 prišlo do odločitve, da bo Auschwitz taborišče smrti in ne taborišče brezplačne delovne sile. V tem se tudi kar najbolj določno izkaže uničevalni naboj, ki je zaznamoval psihološko strukturo nacističnih mož. Popolna oblast ni bila dovolj, nacist je miren šele, ko se okoli njega nič ne premika, ko je vse potencialno ogrožajoče mrtvo in po možnosti tudi raztrgano in razkosano. V naslednjih letih je v Auschwitzu 'konec storilo' vsaj 1,15 milijona ljudi, kemična tovarna in vzorno mesto pa nista zrasla in nista spodbujala razrasta novih generacij pravih Germanov.

29 načrtov v nekem stanovanju
V Berlinu je zdaj na ogled 29 načrtov, obstoj katerih še pred nekaj meseci ni bil znan. Povsem po naključju so jih odkrili pri praznjenju nekega stanovanja. Sledilo je kritično preučevanje načrtov in ob koncu dela je vodja oddelka za nemško cesarstvo pri Nemškem arhivu (Bundesarchiv) Hans-Dieter Kreikamp dejal, da njegovi strokovnjaki potrjujejo avtentičnost dokumentov. Odločilno je bilo prepoznanje avtentičnosti podpisov in paraf Heinricha Himmlerja ter Hansa Kammlerja, ki sta ju gospodarski in upravni urad SS-a pooblastila za vodjo gradnje Auschwitza.

Polona Balantič