Poleg fotografij z odprtij razstav so razstavljeni tudi časopisni članki, v katerih so zajete vse njihove razstave. Teh je bilo okoli 370 v galeriji Equrna in okoli 50 v tujini. Na razstavi je mogoče prelistati kataloge, ki so pospremili razstave. Obiskovalec se tako po besedah galerista Arneta Brejca sprehodi od leta 1984, ko so v Equrni odprli prvo razstavo, do danes.
Začetki galerije Equrna segajo v čas ustanovitve trajne delovne skupnosti samostojnih kulturnih delavcev v 80. letih prejšnjega stoletja, saj v nekdanji Jugoslaviji v tistem času ni bilo mogoče registrirati zasebne galerije. Šele na tej podlagi so se umetniki prvič lahko organizirali in začeli galerijsko dejavnost, pomembno vlogo pa sta pri tem imeli galeristki Taja Vidmar Brejc in Marjeta Marinčič.
Do tedaj namreč srednja generacija umetnikov ni imela svojih prostorov, kjer bi lahko razstavljala. Equrna je nato tri desetletja sledila tej generaciji, zdaj pa se je s tem, ko je sam prevzel vodenje galerije, zgodil prehod. Tako kot se je generacijsko zamenjal lastnik galerije, tako se bodo zdaj generacijsko zamenjala tudi imena, ki bodo v njej razstavljala, je napovedal Brejc.
Equrna je finančno še vedno v nezavidljivem položaju in na robu preživetja. Krivcev je po Brejčevih besedah več. Na eni strani je tu finančna kriza, za nastali položaj pa je po njegovem prepričanju kriv tudi splet, saj umetniki, da bi imeli čim manj stroškov s prodajo, svoja dela objavljajo kar na spletu. Kot je napovedal Brejc, bodo morali sami ponovno razmisliti o svoji vlogi, umetniki pa o sivi ekonomiji. Za pomoč se bodo januarja obrnili tudi na ministrstvo za kulturo.