V Galeriji Jakopič so odprli Batičevo retrospektivno kiparsko razstavo z naslovom Človek in mit. V slovensko umetnostno zgodovino se je umetnik uvrstil zlasti s spomeniki oziroma javno plastiko.

Na razstavi ob 90-letnici bo z izbranimi deli predstavljen kot kipar, ki je svoje ustvarjanje vseskozi utemeljeval na premišljeni izbiri materiala in njegovi tankočutni obravnavi, so ob razstavi zapisali v galeriji.

Sedem desetletij ustvarjanja
Od snovanja v glini in klesanja v kamen je umetnik prešel k bronu, v katerem je ustvaril znamenit cikel rudarjev, ki ga je razvijal in nadgradil do številnih vrhuncev v letih 1959-1965. Še vedno veliko zanimanja pritegne tudi cikel, ustvarjen v lignitu, v katerem je od figuralike, ki ji ostaja zvest in naklonjen vse do danes, prešel k brezpredmetnemu, abstraktnemu motivu.

Batič se je rodil leta 1925 v Trbovljah. Po osvoboditvi se je kot prvi študent vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Leta 1949 je diplomiral pri profesorju Borisu Kalinu ter leta 1951 končal še specialko pri profesorju Frančišku Smerduju.

Štipendija v Parizu mu je konec 50. let minulega stoletja omogočila vpogled v tedanje sočasno kiparstvo. Začel se je zanimati tudi za postkubizem, ki je kasneje poleg realističnih izhodišč zaznamoval njegov opus.

Vsak dan se sprehajamo mimo Batičevih del
Danes njegov najbolj individualni kiparski izraz izkazuje njegova mala, intimna plastika. Ustvarjanje v glini, kamnu, steklu, lignitu, lesu in kovini je vedno zaokrožal v ciklih.

Vzporedno je skozi desetletja svoje mojstrstvo, graditeljski občutek za obvladovanje materialov in močan avtorski pečat vnašal v izdelavo številnih javnih spomenikov in monumentalnih plastik, ki se vse do danes vključujejo v urbana središča po Sloveniji. Izdelal je približno 40 javnih kipov, poleg njih pa še številne parkovne oziroma manjše javne plastike.

Rudarski cikel v središču
Na postavitvi je poudarek na njegovi mali plastiki, dotaknili pa so se tudi umetnikovih javnih spomenikov. Batič je po besedah kustosinje razstave Marije Skočir kipar lirične osebne izpovedi, a je živel v času, ko je bil spomin na vojno še zelo živ.

Osrednjo pozornost so na postavitvi v naslovom Človek in mit po besedah sokustosinje razstave Barbare Savnec posvetili umetnikovemu Rudarskemu ciklu. Tu so upodobitvam prizorov, ki prikazujejo izseke iz vsakdanjega življenja rudarjev, sledile upodobitve množic ali plastika mase. Vrhunec Batičevega rudarskega cikla pa predstavljajo dela v lignitu, v katerih se je figuralika zelo spremenila, narativnost je izginila, pomemben je postal simbol.

Kot je na vodstvu po razstavi za novinarje povedala Skočirjeva, je Batičeva retrospektiva po retrospektivi Jožeta Ciuhe, ki sta jo s Savenčevo v Jakopičevi galeriji pripravili konec leta 2013, druga, ki sta jo pripravili v sodelovanju s še živečim umetnikom. Na njej so kiparska dela predstavljena kot objekti, ki govorijo svojo zgodbo. Umetnikovo javno plastiko predstavljajo s posnetki fotografa Toneta Stojka.

Indeks s številko 1
Batič, ki se je rodil leta 1925 v Trbovljah, je bil po osvoboditvi prvi študent, ki se je vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. O tem na razstavi priča njegov indeks, ki je označen s številko 1. Ob njem stoji umetnikov avtoportret s titovko iz leta 1946. Po besedah Savenčeve je bil mojster klasičnih tehnik. O tem denimo pričata portret Lenina, ki ga je izklesal leta 1946, in portret njegove bodoče žene Milene, ki ga je izklesal dve leti zatem. Oba sta iz belega marmorja. Savenčeva je med kipi v tem delu razstave izpostavila še Deklico s pikapolonico iz leta 1954 iz brona, pri kateri je vidno umetnikovo razmišljanje o prostoru, ki nastaja znotraj bloka skulpture.

Sledijo dela, nastala ob umetnikovem obisku Pariza konec 50. let minulega stoletja. Tam je nanj naredil velik vtis Ossip Zadkine, v čigar ateljeju se je izpopolnjeval. Iz tega obdobja sta med drugim na razstavi predstavljeni deli Manekenka in Harlekin na konju. V razstavo so vključili tudi Batičev avtoportret iz leta 1958, ki po besedah Savenčeve kaže prehod od oblih v skoraj ploskovite oblike. Portret je na razstavi na izpostavljenem mestu, obiskovalec spreminjanju oblik sledi s sprehodom mimo njega, poleg tega krasi naslovnico obsežnega kataloga, ki spremlja razstavo.

Na razstavi je na ogled tudi plastika Rudarsko sonce, ki napoveduje Batičev cikel Eksplozije. Slednjega je umetnik leta 1977 ustvaril v sodelovanju s steklarno Hrastnik. V Jakopičevi galeriji so predstavljena tri od 11 del, ki sestavljajo omenjeni cikel. V zadnjem delu razstave so predstavljeni koščki iz umetnikovih drugih obsežnih ciklov. Kot je dejala Savenčeva, je ospredje ponovno stopil kamen, le da je način klesanja drugačen kot v zgodnjih delih. Ni več glajenja, v ospredje stopi struktura na površini.