Obiskovalci razstave, ki ima že sama po sebi slikovito kuliso - na ogled je v katedrali v mestu Cuenca v osrednji Španiji - se morajo sklanjati k majhnim kukalom, edinim odprtinam na velikih jeklenih škatlah, ki stojijo sredi zatemnjenega razstavnega prostora. Na drugi strani kukala jih pričakajo pomanjšani 3D-prizori: makete Aj Vejveja, nad katerim v vsakem prizoru bedita dva kitajska čuvaja - medtem ko je, spi, se prha in uporablja stranišče v svoji majhni zaporniški celici.

Aj, eden najprepoznavnejših in najrazvpitejših umetnikov in aktivistov v svoji domovini, je leta 2011 81 dni preživel v zaporu - uradno je bil obtožen utaje davkov, oblasti pa so mu tudi zaplenile potni list in s tem možnost potovanja v tujino. Nazaj ga je dobil šele v juliju lanskega leta.

Kaj imata skupnega Aj Vejvej in Cervantes?
Inštalacija S.A.C.R.E.D. (S.V.E.T.O.) je morda najmarkantnejši dogodek v ciklu prireditev pod skupnim naslovom Poezija svobode, s katerim Španci zaznamujejo 400-letnico smrti očeta modernega romana, največjega španskega literata Miguela de Cervantesa.

Tema svobode ni naključno izbrana: Cervantes je na koncu 16. stoletja pet let preživel v suženjstvu v Alžiru (po bitki pri Lepantu je na poti domov padel v roke piratom), pa tudi po srečni vrnitvi v Španijo je v poznejših letih dvakrat končal v ječi zaradi domnevnih goljufij pri svojem uradniškem delu. Prav za zapahi v Sevilli naj bi oblikoval idejo za zgodbo o "veleumnem plemiču iz Manče", zametek velikega romana Don Kihot.

"Svoboda, Sančo ..."
Moto razstave v Cuenci, ki je z velikimi črkami izpisano na steni, je prav citat iz slavnega romana o suhljatem norcu, ki si vtepe v glavo, da je plemič na junaškem pohodu v spremstvu svojega zvestega oprode: "Svoboda, Sancho je eno najdragocenejših daril, kar jih je nebo dalo človeku."

Razstava, ki se je v srednjeveškem mestu Cuenca odprla 12. julija, bo na ogled še do 6. novembra.