Postavitev z naslovom Albert Sirk - slikar našega morja je že odprta, ujamete pa jo lahko še do 21. maja. Leta 1887 v Križu pri Trstu rojeni Sirk je večino svojega opusa posvetil morju, izkazal pa se je tudi kot izjemen portretist in risar. Razstava predstavi vse razsežnosti Sirkovega ustvarjanja, poudarek je na upodobitvah marin.

Sirk je do leta 1929 živel v Križu, nato je bil zaradi fašizma prisiljen zapustiti Italijo. Najprej je dobil mesto učitelja v Sv. Lenartu, kjer je ostal do leta 1937, nato se je preselil v Celje. Leta 1941 je bil izgnan v Zaječar, leta 1945 se je vrnil v rojstni Križ. Umrl je leta 1947 v Celju, kjer je tudi pokopan.

Samosvoj slog združevanja
Slikarjeva dela je težko slogovno opredeliti, s čimer se strinjajo vsi raziskovalci njegovega opusa. Likovna kritika njegovega časa ter novejši pregledi umetnosti 20. stoletja na Primorskem ga opredeljujejo bodisi kot impresionista oziroma neoimpresionista bodisi kot barvnega realista.

Sirk je bil izjemno plodovit slikar. Ustvaril je okoli 700 del, do danes se je ohranila približno polovica. Njegova dela so danes deloma v zasebni lasti, nekaj pa jih hranijo Narodna galerija, Umetnostna galerija Maribor, Pomorski muzej Sergej Mašera v Piranu, Pokrajinski muzej v Kopru ter Goriški muzej. Obsežno Sirkovo osebno zapuščino hrani Osrednja knjižnica v Celju.

V času življenja cenjen, pozneje pozabljen
V času svojega življenja je bil Sirk izjemno priljubljen slikar, o čemer pričajo tudi kritike likovnih razstav iz tistega časa, po smrti pa je utonil v pozabo. Njegov opus je bil nazadnje predstavljen na retrospektivni razstavi v Piranu leta 1972. Leta 2015 pa je pri Založništvu tržaškega tiska izšla obsežna monografija o umetniku. Izid monografije je pospremila manjša razstava, ki je na novo ovrednotila Sirkov opus.

Na razstavi v Narodni galeriji bo na ogled okoli 50 del, olj na platno in akvarelov. Postavitev bo dopolnjevalo obsežno dokumentacijsko gradivo - fotografije, razstavni katalogi in časopise - v katerih je slikar objavljal svoje ilustracije.