Oglas
Portret teh manipulatorjev našega bivanjskega prostora prinaša razstava En Face Branka Cvetkoviča. Ravno zaradi dejavne vloge stavbnih elementov Cvetkovič pri fotografiranju ne upošteva okolice gabaritov; vse poslika enako - v objektiv vedno ujame pročelja stavb, slikana iz sredine simetrično. Le svetloba je tista zunanja intervencija, ki jo upošteva Cvetkovič. Zaradi poudarjanja osvetlitve, Branko Cvetkovič svoje objekte slika v različnih vremenskih situacijah. Dukičeve bloke je tako ujel v zaspanem novembrskem opoldnevu, Kolosej pa v dežeju.
Gola umetnina ali arhitekturna kritika
Fotografija Branka Cvetkoviča je večplastna. Je kritični krik, ki spodbuja k bolj premišljenemu oblikovanju urbanih središč, obenem pa lahko Cvetkovičeve fotografije obravnavamo tudi kot čista likovna dela. Če izpostavimo zadnji element, lahko v fotografijah skušamo odkriti slogovne tendence, ki so vodile Cvetkovičev fotografski izraz. V prikazanem fotografskem opusu tako zasledimo likovne elemente avantgardnih gibanj zgodnjega 20. stoletja, močen je konstruktivizem, v poznih fotografijah pa se pridruži tudi nadrealizem, ki hkrati prinaša, skoraj protislovno, tudi težnje po objektivnem realizmu.
Tako daleč od Zahoda
Predstavljene fotografije so tudi opozorilo načrtovalcem razvoja slovenske arhitekturne krajine. Fotograf s portreti stavb opozarja, da pri nas nismo dovolj prignali poskusa preseganja provincialnosti. Ljubljana po osamosvojitvi ni dobila nove ulice ali predela, ki bi govoril o ambicijah, arhitekturo približati sodobnim smernicam. Dogajanje v prestolnici je tako daleč od smernic v zahodni Evropi, kjer, dober primer za to je Berlin, prihaja do skoraj virtuoznih in vedno pogumnih predelav in dopolnitev arhitekturnih programov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje