A z novo razstavo se je delež javnosti predstavljenega Černigojevega opusa povečal. V galeriji v Lipici so odprli razstavo grafik Avgusta Černigoja. V sklopu predstavitve grafik iz 70. let je na ogled tudi nekaj del, ki so bila do zdaj skrbno skrita pred očmi javnosti. Odprtje razstave je pospremila zvočno-slikovna inštalacija Francija Slaka, avtorja filma o Avgustu Černigoju.

Prelomni Bauhaus
Avgust Černigoj je verjetno največji zamejski likovni umetnik slovenskega rodu. Po diplomi na likovni akademiji v Bologni je svojo slikarsko tehniko izpopolnjeval in svoj slikarski izraz oblikoval v Münchnu, kjer je obiskoval akademijo za lepe umetnosti. Odločilen za Černigojevo nadaljnjo umetniško pot pa je bil verjetno postanek na sloviti umetniško-obrtniški šoli Bauhaus v Weimarju.

Pod budnim očesom "velikih"
V "svetišču umetnosti" Walterja Gropiusa se je Černigoj srečal s konstruktivizmom in iskal svojo pot pod mentorstvom slovitih Vasilija Kandinskega, Paula Kleeja, Laszla Moholy-Nagyja in drugih, ki jih je v Weimar zvabil revolucionarni načrt Walterja Gropiusa. Ta je namreč želel ustvariti "valilnico" univerzalnih umetnikov, ki so se izobraževali ne le v umetniških veščinah, ampak so delali tudi v obrtniških delavnicah, kjer so med drugim uresničevali svoje arhitekturne načrte.

Leta 1927 se je Černigoj vrnil v rodni Trst, kjer si je vsakdanji kruh služil tudi s poslikavami ladij, ukvarjal se je s scenografijo, končno pa je odprl tudi svojo umetniško šolo.

V dolgi umetniški karieri je Avgust Černigoj slovenski umetnosti podaril raznovrsten opus. Lotil se je tako slikanja tihožitij, krajin, portretov kot tudi ustvarjanja grafik in fotografij z različnimi tematikami. Med drugo svetovno vojno je poslikal tudi več primorskih cerkva.