Umetniško delo Azada Karima predstavlja daritev njegovih lastnih umetnin, da bi vzbudil zavedanje o izgubi in uničenju stvarne dediščine, ki je kjer koli po svetu za vedno izgubljena za človeštvo. Njegovo sporočilo je tudi, da se soočimo z dejstvom, kako se umetnost tiče pravzaprav vsakega izmed nas in vsi smo tisti, ki lahko svet spremenimo na bolje. Foto: RTV SLO
Umetniško delo Azada Karima predstavlja daritev njegovih lastnih umetnin, da bi vzbudil zavedanje o izgubi in uničenju stvarne dediščine, ki je kjer koli po svetu za vedno izgubljena za človeštvo. Njegovo sporočilo je tudi, da se soočimo z dejstvom, kako se umetnost tiče pravzaprav vsakega izmed nas in vsi smo tisti, ki lahko svet spremenimo na bolje. Foto: RTV SLO

V svojem likovnem ustvarjanju Azad Karim združuje svojo vzhodno in zahodno izkušnjo o svetu. Njegove umetnine so polne vtisov in simbolov iz obeh svetov, iz njih veje samosvoja dvojnost in hkrati sinteza obeh zelo različnih svetov.

O uničenju dediščine, izgubljene za vedno
Karim se je rodil leta 1954 v Arbilu, v pokrajini Kurdistan v Iraku. Likovno se je izobraževal v Bagdadu in na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1980 diplomiral iz slikarstva in leta 1983 končal tudi podiplomski študij grafike. V slovenskem kulturnem prostoru je s svojimi deli dejavno prisoten že več kot 30 let. Živi in ustvarja v Ajdovščini.

"Vpogled v več kot tridesetletni ustvarjalni opus Azada Karima nam izpričuje zanimivo in logično razvojno pot senzibilnega slikarja: žlahtne antične civilizacije med Evfratom in Tigrisom in sodobna politična dogajanja v tem delu sveta ter avtorjevo videnje in doživljanje vsakdana, ki ga živi v Sloveniji, so tisti impulzi, ki opredeljujejo likovno izpovedni izraz. Azad Karim, po rodu Kurd, je prepoznaven s slikarsko kodo v specifični barviti in znakovni poetiki ter s prepletanjem izkušenj evropskih modernizmov in vzhodnjaškega misticizma. Izstopa s svojskim ikonografskim pomenoslovjem, znotraj katerega so za gledalca posebej atraktivne, vznemirljive in skrivnostne pismenke in napisi kot nosilci njegovega intimnega, ponekod tudi diskretno nostalgičnega spomina ter sporočila," je o Karimovem delu zapisala Nives Marvin iz Obalnih galerij Piran, ki je poleg Stanke Gačnik iz Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož kustosinja razstave Izgubljeni artefakti.

Več o razstavi, ki bo v Portorožu na ogled do 25. junija, si oglejte v spodnjem videoprispevku Karin Sabadin in Laura Vianello.

Kurdski slikar, ki ga je posvojila Primorska
Kurdski slikar, ki ga je posvojila Primorska