V švicarskem Baslu se danes začenja 43. umetnostni sejem Art Basel: na tokratni izdaji sodeluje okrog 300 vodilnih galerij iz Severne Amerike, Latinske Amerike, Evrope, Azije in Afrike, ki bodo predstavile dela več kot 2.500 umetnikov, od svetovno uveljavljenih do umetnikov najmlajše generacije. Sejem se bo sklenil 17. junija.

Na sejmu bo predstavljena tudi instalacija enega najbolj poznanih sodobnih kitajskih umetnikov Aj Vejveja, 258 Fake. Sestavlja jo 12 računalniških zaslonov, postavljenih v dve vrsti, na katerih se izmenjavajo različne podobe. Delo, ki simbolno odraža spremembe v današnji družbi, obenem nakazuje smer, v katero se obrača umetnostni sejem v Baslu - proti Aziji, še posebej proti Kitajski.

Pred letom dni je švicarska družba MCH, ki sejem Art Basel organizira, naznanila prevzem mednarodnega umetnostnega sejma v Hongkongu. Po uspehu Art Basel Miami leta 2002 na Floridi galeristi z Zahoda napeto pričakujejo projekt Art Basel Hongkong. Na "azijskem vlaku" je tudi nemška banka kot glavni sponzor projekta, ki naj bi od maja 2013 prav tako postal vsakoletni dogodek. Po besedah vodilnih Marca Spieglerja in Annette Schnholzer pričakujejo okrog 1.000 prijav, med njimi pa bodo za sodelovanje na sejmu izbrali 250 vodilnih svetovnih galerij. Več kot polovica prostora na sejmu je prihranjena za Azijo in azijsko-pacifiško regijo.

Kitajski delež na svetovnem umetnostnem trgu se je od leta 2011 s 23 povečal na 30 odstotkov, pri čemer sta mu še poseben zagon dali moderna in sodobna umetnost.

Švicarski galerist Urs Meile sodi med tiste galeriste na Zahodu, ki so se med prvimi obrnili proti Kitajski. Leta 1997 se je prvič podal na Kitajsko, le nekaj let zatem pa je odprl galerijsko podružnico v Pekingu.

Simptomatična prodaja Krika
Stroka pričakuje, da bo letos umetnost dosegala še višje cene kot lani, ko je izkupiček že tako ali tako vse presenetil. Trenutno smo namreč sredi "obdobja Krika - obdobja najvišjih cen", kot je to dejal nemški galerist, ki pa ni želel biti imenovan. Ob tem je imel v mislih seveda Krik Edvarda Muncha, ki je bil maja letos na dražbi hiše Sotheby's v New Yorku prodan za rekordnih 119,9 milijona dolarjev (90,3 milijona evrov).

Tudi to, da je bil kupec iz Katarja, je znamenje nove dobe - kupci in trgovci, ne nazadnje pa tudi umetniki z azijskega prostora, postajajo na svetovnem umetnostnem trgu vedno pomembnejši in vplivnejši.