Razstava v muzeju V & A nam pomaga razumeti način, na katerega je razmišljal Leonardi da Vinci. Foto: EPA
Razstava v muzeju V & A nam pomaga razumeti način, na katerega je razmišljal Leonardi da Vinci. Foto: EPA
Leonardo da Vinci
Leonardo da Vinci je s svojimi študijami vseh procesov v naravi popisal na stotine listov. Foto: EPA
Leonardo da Vinci
Tako odlične ustanove, kot sta britanska kraljeva knjižnica in Britanski muzej, se niso pritožile nad varnostnimi ukrepi v muzeju V & A, niti jih ni zmotilo 'agresivno' osvetljevanje dokumentov. Foto: EPA

To bi težko verjeli. Morda pa verjame on sam. Bill Gates je namreč razdrl že skoraj potrjen dogovor z londonskim muzejem kraljice Viktorije in kralja Alberta, da bo za razstavo Leonardo da Vinci: Experience, Experiment and Design (Leonardo da Vinci: Izkušnje, poskusi in oblikovanje) posodil da Vincijeve zapiske, ki jih je leta 1994 kupil na dražbi.

Delajo v britanskih muzejih 'amaterski' konservatorji?
Gates je pojasnil, da bi po njegovem mnenju osvetlitev zvezka, v katerega je da Vinci med letoma 1508 in 1509 zapisoval svoja znanstvena opazovanja, poškodovala krhki zvezek. Zanimivo pa je, da se nad osvetlitvijo ne pritožujejo Britanski muzej, Britanska knjižnica in Kraljeva knjižnica, ki so muzeju V & A prav tako posodili svoje zaklade in v katerih so zaposleni največji britanski strokovnjaki za delo s starimi listinami. V nekem trenutku so v londonskem muzeju dobili celo občutek, da se Bill Gates iz njih morda celo norčuje. Gates je namreč sporočil, da bi morda njegov Codex Leicester (zvezek je ime dobil bo nekdanjem lastniku grofu iz Leicestra, ki si je zapiske priskrbel leta 1717) vendarle lahko razstavili pod 'običajno' osvetlitvijo. A vsak dan le za eno uro. Nekaj pa je vendar treba priznati. Listi iz Codexa Leicester se veliko pogosteje kot listine iz britanskih zbirk znajdejo na različnih razstavah po svetu. Zato jih je zob časa morda tudi nekoliko bolj načel in je treba z njimi ravnati nekoliko bolj previdno kot s starinami, ki večino časa 'počivajo' v skladiščih.

Varnost kot na letališčih
Osvetlitev pa ni bila edino jabolko spora med muzejem in Billom Gatesom. Računalniški mogotec se je zbal tudi za varnost svoje dragocenosti. Zato je začel zahtevati, da v muzeju uvedejo varnostne ukrepe, primerljive s tistimi, ki vladajo na letališčih. Vse obiskovalce muzeja bi bilo treba pregledati in jih tudi med samim obiskom muzeja neprestano nadzorovati s kamerami. Predstavniki muzeja so Gatesu pojasnili, da takšni ukrepi niso potrebni, saj so razstavni predmeti predstavljeni v vitrinah iz okrepljenega stekla, poleg tega pa v muzeju deluje tudi varnostna služba, ki - seveda! - nenehno nadzira dogajanje v muzeju.

"Vsako tele ima svoj prav," so rekle naše babice
Martin Kemp, kurator razstave o Leonardu da Vinciju, je zato razglasil, da pogojev, ki jih je postavil Gates, "ni mogoče uresničiti in da bi bilo njihovo udejanjanje izredno drago". Gatesov Codex Leicester pa vendarle ni popolnoma odsoten z razstave. Kurator in njegovi sodelavci so ga namreč uvrstili v katalog, ki je izšel ob odprtju razstave. Bill Gates in njegov predstavnik Fred Schroeder imata seveda drugačno zgodbo. Scroeder zatrjuje: "Zavrnitev Gatesove ponudbe je bila samo kuratorska odločitev muzeja V & A. Mi smo bili pripravljeni kodeks posoditi in smo se veselili, da bomo imeli priložnost Codex Leicester predstaviti skupaj z drugimi Leonardovimi deli." V tej zgodbi se bomo seveda vzdržali presojanja o tem, katera stran govori resnico.