Po zaprtju muzeja so slike razdelili med Puškinov muzej v Moskvi in Ermitaž v Sankt Peterburgu, kjer jih hranijo še danes. Da bi bilo treba z nekoč enotno zbirko nekaj storiti, je aprila v televizijski oddaji ruskega predsednika Vladimirja Putina opozorila direktorica Puškinovega muzeja Irina Antonova. Zahtevala je gradnjo novega muzeja in vrnitev vseh umetnin iz Ermitaža pod eno streho. Temu ostro nasprotuje direktor Ermitaža Michail Piotowski, ki zagovarja rešitev z virtualnim muzejem.
Virtualna rešitev zagate
Nekdanji moskovski muzej moderne umetnosti Zahoda naj bi namreč odprli zgolj v virtualni obliki, ruski minister za kulturo Vladimir Medinski pa je odprtje napovedal še letos. "Zaprtje muzeja leta 1948 je bila velika napaka," je dejal minister in dodal, da bi bila vsekakor še večja stare grehe poravnati z novogradnjo. Medinski naj bi že podpisal ustrezno odredbo, druge podrobnosti o virtualnem muzeju pa za zdaj niso znane.
"Gre za velik muzej 20. stoletja, prvi svetovni muzej moderne umetnosti, ki je bil še starejši od newyorške Mome," je dejala 91-letna Antonova. Za uresničitev njene vizije bi moral Ermitaž Moskvi vrniti približno 300 umetnin, med temi tudi znameniti Ples francoskega mojstra Henrija Matissa.
V bran Ermitažu tudi navijači Zenita
Direktorja sanktpeterburškega muzeja so s spletno peticijo podprli tudi navijači tamkajšnjega nogometnega kluba Zenit, večni tekmeci moskovskega kluba. "Moskva želi glavnemu muzeju našega mesta odvzeti najdragocenejšo zbirko slik, vsak podpis lahko pomaga ohraniti Ermitaž," so zapisali v peticiji.
Poleg virtualnega muzeja nekateri predlagajo izid knjige in enkratno potujočo razstavo, ki bo gostovala v različnih ruskih krajih. Vse predloge bodo do 3. junija zbrali v končnem poročilu, o katerem bo presojala Zveza ruskih muzejev.
Iz znamenite zbirke Sergeja Ščukina
Velik del slik so po revoluciji leta 1917 odvzeli iz zasebnih zbirk dveh moskovskih poslovnežev - Ivana Morozova in Sergeja Ščukina. Slednji je imel poseben nos za umetnine in zbiral tisto, česar Louvre in drugi muzeji niso želeli. "Mislim, da je začutil tresljaje, ki so kmalu spremenili svet. Zbiralec, ki je bil produkt predvečera revolucije," je o Ščukinu pred leti dejala Antonova.