Pablo Picasso (1881-1973) je s svojim ustvarjalnim opusom ustvarjal smernice porajajoče se moderne umetnosti. Kot drzen inovator na področju slikarstva, kiparstva, grafike in keramike ter kot začetnik kubizma je bil Picasso pravzaprav zgodovinski avantgard. Njegova inovativnost se kaže predvsem v tem, da je isti motiv pogosto ustvarjal v različnih tehnikah, od risbe do slike, iz keramične vaze v kip in nazaj. Foto: Galerija Deva Puri
Pablo Picasso (1881-1973) je s svojim ustvarjalnim opusom ustvarjal smernice porajajoče se moderne umetnosti. Kot drzen inovator na področju slikarstva, kiparstva, grafike in keramike ter kot začetnik kubizma je bil Picasso pravzaprav zgodovinski avantgard. Njegova inovativnost se kaže predvsem v tem, da je isti motiv pogosto ustvarjal v različnih tehnikah, od risbe do slike, iz keramične vaze v kip in nazaj. Foto: Galerija Deva Puri
V Picassovem svetu so vaze, vrči, krožniki, keramične ploščice in drugi predmeti, ki jih je oblikoval ter poslikal, dobili dimenzijo platna. Foto: Galerija Deva Puri
Pablo Picasso, Keramika
Velika zasluga za umestitev keramike med drugo kiparsko ustvarjanje in njen dvig nad pojmovanje navadne obrti gre nedvmno prav temu likovnemu velikanu 20. stoletja, ki se je z oblikovanjem in poslikavanjem keramike ukvarjal od leta 1946 do smrti leta 1973.

V blejski galeriji Deva Puri so odprli razstavo z naslovom Pablo Picasso: leta na Azurni obali. Na ogled bo okrog 50 malo poznanih keramičnih predmetov tega znamenitega španskega slikarja, grafika in kiparja, ki se je z oblikovanjem in poslikavanjem keramike ukvarjal od leta 1946 do smrti leta 1973. Razstava odkriva najmanj raziskano področje v slikarjevem opusu, področje keramike.

Keramiko je ustvarjal na spontan in igriv način. V nasprotju z grafičnim opusom, v katerem je ostajal v črno-belem svetu, je s keramiko odkrival široke palete barv. V Picassovem svetu so vaze, vrči, krožniki, keramične ploščice in drugi predmeti, ki jih je oblikoval ter poslikal, dobili dimenzijo platna. Keramike lahko zato gledamo kot skulpture in slike, so v galeriji Deva Puri zapisali o razstavi.

Dogovarjanja trajala več kot leto dni
Dela, ki bodo na blejski Pristavi razstavljena do 27. novembra, prihajajo iz treh zasebnih zbirk francoskih zbirateljev in so že obkrožila svet, galerija Deva Puri pa si jih je izposodila tudi za razstavo v Sloveniji. Kot je povedal direktor galerije David Rjazancev, so dogovarjanja za organizacijo tako velike in zahtevne razstave trajala več kot leto.

Priprava takšne razstave je tudi precejšen finančni zalogaj, ki ga poleg prodaje vstopnic pokrivajo ob pomoči Zavoda za kulturo Bled in Turizma Bled. "Bled je stopil skupaj, sami bi namreč razstavo le težko izpeljali," je poudaril Rjazancev in pojasnil, da so se letos še posebej potrudili, saj bo Bled gostil svetovno prvenstvo v veslanju, pa tudi Blejski grad praznuje 1.000-letnico prve pisne omembe. Zaradi stoletnice smrti Ivana Groharja bodo pripravili tudi razstavo slovenskih impresionistov.

Blejska Pristava se je že uveljavila kot pomemben razstavni prostor, razstave umetnikov zvenečih imen, kakršna je bila pred dvema letoma tudi razstava Salvadorja Dalija, pa privabijo tako domačine kot goste iz Slovenije in tujine. Tudi lokacija je idealna zaradi parkirišča, saj si razstave pogosto pridejo ogledat organizirane skupine in šole.

Pristava, ki je skupaj z Vilo Bled v najemu Sportine Turizma, bi sicer samevala. Dotrajane nekdaj lepe razstavne prostore v dveh nadstropjih je galerija Deva Puri obnovila. Rjazancev si ne predstavlja, da bi lahko celotna Pristava delovala kot galerija enega zasebnika, če bi vanjo pripeljali več dejavnosti, pa bi lahko dobro služila kulturnim namenom.