Neprecenljivi zlati predmeti kitajskih cesarjev redko zapustijo Kitajsko. Foto: BoBo
Neprecenljivi zlati predmeti kitajskih cesarjev redko zapustijo Kitajsko. Foto: BoBo
Od leve proti desni: direktor kitajskega Muzeja lepih umetnosti Tjanjov Džov, direktorica Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik in avtorica slovenske zasnove razstave Daša Pavlovič. Foto: BoBo
Simbolika zmaja je pogosta. Foto: BoBo


Razstavljenih je 145 visokokakovostnih in prestižnih predmetov zbirke Tung Po Džaj (Dong Bo Zhai). Gre za nakit, zlato posodje ter cvetlične košarice in vaze, ki so nastali v času cesarja Vanlija (1573–1620) dinastije Ming (1368–1644), je navedla avtorica razstave Daša Pavlovič iz Narodnega muzeja Slovenije.
Veliko razstavljenih predmetov ima vgraviran napis cesarskega urada, ki je izdeloval nakit in posodo za potrebe cesarskega dvora. "Žig potrjuje, da so ti predmeti izdelani iz 80- ali 90-odstotnega čistega zlata, razkrivajo pa tudi to, da so bili izdelani ali končani v letu 1601," je nadaljevala. Glede na žig oz. simbole na predmetih predvidevajo, da so jih uporabljali na cesarskem dvoru ali pa da so bili izdelani kot darilo članu cesarske družine.

Med predmeti najvišjo stopnjo mojstrstva kažejo filigranski izdelki. "Nekateri predmeti so celo označeni kot najvišji razred kulturne dediščine na Kitajskem, zato smo zelo počaščeni, da lahko slovenski javnosti in drugim obiskovalcem te predmete tudi predstavimo," je dejala.

Simbolika zmaja in feniksa
Razstavljeni predmeti poleg estetike z različnimi motivi nosijo tudi skrito simboliko – med drugim sta pogosto upodobljena zmaj in feniks.
Direktor Muzeja lepih umetnosti Ćvidžjang (Quijiang) v kitajskem mestu Šian (Xi'an) Tjanjov Džov (Tianyou Zhou) je izrazil upanje, da bo slovenska javnost prepoznala umetnost ter spretnost rokodelstva in oblikovanja zlata. Poudaril je še, da razstavljeni predmeti niso zgolj umetnine, temveč uporabni predmeti iz vsakdanjega življenja cesarja. Tung Po Džaj je zasebna zbirka, ki je sicer zelo obsežna. Poleg cesarskega zlata namreč med drugim vsebuje tudi bronaste posode iz obdobij pred dinastijo Čin (221–206 pr. n. š.), porcelan iz različnih obdobij, starodavne kipe Bude in tibetanske budistične relikvije.
Zbirka zlata dinastije Ming, ki so jo postavili na ogled slovenski javnosti, je dokaz mojstrstva tedanje zlatarske obrti ter prefinjenega okusa. Priložnost razstave izdelkov neprecenljive vrednosti v Sloveniji je zelo dragocena, je izpostavila direktorica Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik.
Na Kitajsko slovenska zbirka porcelana in keramike
Narodni muzej Slovenije pa se bo prihodnje leto na Kitajskem predstavil z zbirko porcelana, ki jo bodo dopolnili s prazgodovinsko keramiko.
Razstava Zlato kitajskih cesarjev bo na ogled do 15. februarja prihodnje leto.