Alegorija slikarstva verjetno ni nastala po naročilu in do Vermeerjeve smrti (leta 1675) tudi nikdar ni zapustila njegovega ateljeja; tam jo je razstavljal, da jo je lahko pokazal potencialnim kupcem svojih del. Tudi po umetnikovi smrti si je njegova vdova prizadevala, da bi slika, klub dolgovom, ki jih je imela, ostala v njeni lasti.

Alegorija slikarstva (tudi: Slikarska umetnost ali Slikar v svojem ateljeju) je največje in najkompleksnejše Vermeerjevo delo, obenem pa izvrsten primer t. i. optičnega slikarskega sloga, kar je še posebej lepo vidno pri tem, kako svetloba skozi okno pada na različne predmete v prostoru. Gre za slikarski atelje, v katerem umetniku ravnokar pozira neka ženska. Dekle stoji pri oknu, obsijana od sonca, na steni za njo pa je zemljevid Nizozemske. Slikar, ki ga sicer vidimo le v hrbet, naj bi bil avtoportret Vermeerja samega.

Zemljevid iz slike se je ohranil
Kar nekaj detajlov na sliki na prvi pogled vanjo "ne sodi": marmorna kockasta tla in zlati lestenec sta dragocenosti, ki bi sodili v hišo koga bogatejšega, kot je bil Vermeer. Med eksponati na dunajski razstavi je tudi izvirni Visscherjev zemljevid 17 združenih nizozemskih pokrajin, ki je upodobljen na sliki. Zanimivo je, da je zemljevid na sliki raztrgan, kar simbolizira razkol med severno nizozemsko republiko in flamskimi pokrajinami pod habsbuško oblastjo na jugu.

Vsaka podrobnost ima svoj skriti pomen
Slika je tudi sicer "natrpana" s simboliko: portretiranka je alegorija muze zgodovine, Klio (to je razvidno iz tega, da nosi lovorov venec, v rokah drži trobento (simbol slave) in (morda) tudi Tukididovo knjigo). Dvoglavi orel, simbol habsbuške dinastije, nekdanjih vladarjev Nizozemske, ki krasi lestenec, je morda predstavljal katoliško vero (Vermeer je bil namreč samosvoj: katoličan v pretežno protestantski deželi). Če je tako, odsotnost sveč v lestencu predstavlja zatiranje katoliške vere.

Zdaj so strokovnjaki prvič opravili obsežno tehnološko in konservatorsko študijo slike. Na razstavi je predstavljeno, kako je Vermeer uporabljal pigmente in veziva, pa tudi njegova slikarska tehnika. V muzeju so načeli tudi vprašanje, ali si je Vermeer, kar se tiče perspektive, pri snovanju pomagal z raznimi optičnimi pripomočki, denimo s camero obscuro.

Razstavljeno je tudi dokumentarno gradivo iz nizozemskih arhivov. Postavitev zaokrožijo slike, kipi in odlomki iz filmov, ki jih je navdihnilo Vermeerjevo delo (najbolj znan je bil verjetno Dekle z bisernim uhanom iz leta 2004 ter s Colinom Firthom in Scarlett Johansson v glavnih vlogah, posnet je bil po istoimenskem romanu Tracy Chevalier).

Punčica Hitlerjevega očesa
Po nacistični priključitvi Avstrije je Hermann Göring sliko, ki jebila razstavljena na Dunaju, skušal na vsak način kupiti. Takratni lastnik, grof Jaromir Czernin, jo je naposled moral za 1,65 milijona takratnih mark odstopiti za osebno zbirko Adolfa Hitlerja. Pet let pozneje, 1945, so po koncu vojne sliko rešili iz rudnika soli, kamor je bila skupaj z drugimi umetninami skrita na varno pred zavezniškimi bombnimi napadi. Američani so sliko leta 1946 vrnili avstrijski vladi, saj so presodili, da so jo Czerninovi Hitlerju prodali prostovoljno. Nasledniki družine so avgusta lani na avstrijsko kulturno ministrstvo že v drugo vložili zahtevek za vrnitev slike, prvi je bil v šestdesetih letih že zavrnjen.