Fotografa zanimajo prostori, ki so nosilci družbenih struktur in pomenov, utelešajo moč ter manifestirajo rez ali vez skupne civilizacijske kulturno-politične zgodovine. Projekt Interieri – korespondence kot osnovni motiv izpostavlja ambivalenten odnos med posameznikovim notranjim imaginarnim prostorom intime ter javnim fizičnim arhitekturnim prostorom štirih institucij – parlamentom Republike Slovenije v Ljubljani, parlamentom Evropske unije v Strasbourgu, kongresno dvorano OZN-a v Ženevi ter kongresno dvorano zveze NATO v Bruslju.

Interierji teh demokratičnih institucij še enkrat načnejo vprašanje, ki si jih moderna meščanska družba zastavlja od razsvetljenstva. Ali so svoboda, bratstvo in enakost le še zgodovinsko preživete kategorije, nikoli doseženi ideali, za katere se najde prostor samo še v spektakelski paleti medijskega prostora? Ali lahko razvoj, napredek, revolucijo danes še vedno razumemo kot zdrs v polje onkraj uveljavljenega in potrjenega reda, ki se otepa sprememb, onkraj družbene realnosti vsakdana ter posameznikove razpršene subjektivitete?
Posebej aktualno odmevajo znamenite Kennedyjeve besede. "Ne sprašujte, kaj lahko vaša dežela stori za vas, vprašajte se, kaj lahko vi storite zanjo", prav tako kot nekaj let poznejši krik množice: "Bodimo realni, zahtevajmo nemogoče!"