"V glasbi je preprosto manj zmede in tudi zato je vzpostavljanje vzporednic med tema dvema umetniškima področjema smiselno. V muziki je precej bolj jasno, s čim imamo opraviti ..." meni umetnik. "... poskusite pomešati ali postaviti v isti kontekst glasbo Gerarda Griseyja in Michaela Jacksona. Ne bo šlo. Na drugi strani standardni pregledi umetnosti dvajsetega stoletja postavljajo v isti kontekst ali v nekakšno zaporedje Rothka in Warhola, Beuysa in Tapiesa, kot da gre za razvoj in kontinuiteto enega in istega fenomena. Razlogi za zmedo so na videz kompleksni, v resnici pa precej preprosti, kar bom kasneje tudi pokazal. Prav pri vzpostavljanju kontinuitet je pomembno vozlišče, kjer najdemo enega od razlogov za zmedo, v kateri smo. Velik del vzpostavljenih kontinuitet namreč ne vzdrži natančnega pregleda," še piše Juračič.

Razstava, ki jo bodo odprli danes ob 18.00 in bo na ogled do 24. februarja, predstavlja novejša dela Jurečiča, ki v svojem ustvarjanju ves čas raziskuje možnosti likovnega jezika. Kot je ob postavitvi zapisal kustos razstave Miha Colner, njegova dela na prvi pogled obravnavajo svet posredovanih podob znotraj množičnih medijev, zato ostajajo povsem odprta za interpretacije. "Boštjan Jurečič prisega na čisto likovno govorico, čeprav so njegove slike najpogosteje figuralne in sugestivne. Lahko bi rekli, da izražajo vsakdanjost, ki zaradi svoje običajnosti postaja strašljiva in malone mračna," še piše.

Četudi naključno izbrana motivika, prihaja ta iz preobilja medijskih podob, ki obdajajo sodobnega človeka z vseh strani. A že sama odločitev o tem, kaj bo upodobljeno, piše Colner, je svojevrstna izjava, ki odraža avtorjeva hotenja ali vsaj tok misli, pa četudi je izbira nezavedna, utemeljena na intuitivnih vizualnih impulzih. Umetnik podob ne podaja s sarkastičnim tonom, ampak se prepušča intuitivnemu podajanju atmosferskosti.

Spran akril na platnu
Boštjan Jurečič (1969) je po končanem študiju na višji stopnji Ekonomske fakultete v Ljubljani, leta 1998 diplomiral še na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pri profesorju Gustavu Gnamušu. Od leta 1996 je zaposlen na Televiziji Slovenija, kjer kot član Uredništva oddaj o kulturi redno pripravlja prispevke in vodi oddaje Kultura, Osmi dan, Ars in Omizje. Za Multimedijski center RTV je pisal kolumne o teoriji o umetnosti. Slikar, ki živi in dela v Ljubljani, je kot neodvisni ustvarjalec uveljavil svojevrstno slikarsko tehniko "spranega akrila na platnu", ki mu omogoča dosego specifičnih likovnih učinkov.