Zakaj umetnosti v vesolju ne bo. Oziroma je bo malo. Oziroma je že tam. Kolikor je pač je. In zakaj vse to v resnici sploh ni pomembno.

"Primer umetnosti v breztežnem stanju (je) še en primer dejavnosti v današnjem času, ko si nekdo umišlja, da je (brez prave vednosti, da ne /iz/rečem znanja o tem, kar je resnično temeljno umetniško dejanje, …) postavil nove temelje za kreativni akt, ki se odreka klasični umetnosti, a v resnici hoče a priori privilegij, formalni in estetski in institucionalni, ki ga prinaša ta tradicionalni institut; ki hoče le, da vsako minimalno misel in domislico brez vsakršnih pridržkov razglasijo za umetnost in njega za umetnika brez primerjave." , kustos, filozof, pesnik, citati, polemike, pamfleti.

Pri umetnosti v vesolju gre za redundanco, ki funkcionira kot dimna zavesa. Za katero je nekaj temeljnih zmot.

Pa kaj, če bo šla umetnost v vesolje. Mogoče bo šla. Mogoče je že šla, saj so na Voyagerju neki posnetki skupine The Beatles in Mozarta. Umetnost torej je že dolgo v vesolju, ampak to ni zelo pomembno, ker vesolje ni preveč primerno za proizvodnjo ali uprizarjanje umetnosti.

Umetnosti ne bo v vesolju, oziroma je bo malo, oziroma je že tam iz istega razloga, kot umetnosti ni, oziroma je je malo, oziroma je že tam, na Antarktiki ali v globinah oceanov. Ali v Himalaji. Mimogrede, skupina Metallica je pred dvema letoma pripravila koncert na Antarktiki. Je zato, ker so igrali na Antarktiki, njihova glasba zvenela drugače? Seveda ne. Šlo je le za manjšo ekstravaganco. Bi njihova muzika zvenela drugače, če bi jo tam ustvarjali? Morda. Ko bomo slišali, če bomo slišali, bomo poznali odgovor na to vprašanje.

Ljudje so jemali mamila, pili so in v teh stanjih ustvarjali. Slikar Francis Bacon je pijan naredil dve (zanič) sliki. Alpinist Iztok Tomazin je na svojih pohodih po Himalaji napisal Šambalo. Je imela Himalaja učinek na njegovo pisanje? Vse ima lahko učinek. Metod, tehnik, izhodišč, prizorišč za izdelovanje umetniških del je potencialno neskončno in vsa so lahko uporabna. To, da nekdo spira svoje slike z vodo, gre v Himalajo ali v vesolje z namenom ustvarjanja umetnosti, je a priori povsem nepomembno. Edino, kar nas mora zanimati, je, ali je iz tega kaj intenzivnega nastalo. Umetnosti tudi ni mogoče programirati v smislu: vzel bom LSD ali šel bom v vesolje in potem bo nastala velika umetnost. Mogoče bo, mogoče ne bo. Najprej bomo videli/slišali, potem bomo sodili.

Govorimo o domislicah, ki razpadejo na ravni osnovne logike.

PS @Zek: Spominki, printi in katalogi poganjajo (bodo pognali) kulturno ekonomijo? Zbudi se.