Kako lep je ta svet je tudi naslov razstave, ki so jo v radijski avli pripravili ob 55-letnici Dokumentacije in knjižnice Radia Slovenija. Besede, ki jih je prepeval Louis Armstrong, so zapisane v okoli 14 jezikih, kar je tudi večina jezikov, v katerih so zapisani članki in drugo gradivo, ki ga hranijo. Avtorica razstave Dragica Puc, dolgoletna sodelavka dokumentacije, je pri postavljanju razstave sledila ideji, da sodimo vsi v en skupen svet, ki je čudovit, a obenem je spoznala, da kamor koli se obrne, hitro nastanejo posledice, kot je vojna. Začela je pri prazgodovini in prišla do današnjih dni ter z žalostjo ugotavlja, da grozote, kakršen je genocid, niso prisotne le v modernejšem času, ampak so človeštvu imanentne. Zato se je morala pri svojem izboru iz obsežnega arhiva dokumentacije dotakniti tudi takšnih tem.
Pa vendar je tudi veliko pozitivnih, prijetnih trenutkov, o katerih so poročali časopisi, toliko sijajnih podob, kakršna je tista od Lorce, ki je razstavljena pri kulturni redakciji (razstava se razteza po vseh nadstropjih radia). "Najbolj si želim, da bi ljudje ugotovili in ne bi pozabili, da naša zgodovina in prihodnost izhajata, se oblikuje iz tega sklopa," pravi Dragica Puc.
Več kot kilometer polic gradiva
Začetki radijske dokumentacije segajo v avgust leta 1957. Tedaj so se združile dokumentacije posameznih uredništev v enotno Dokumentacijo in knjižnico Radia Ljubljana. Spremljali so dogodke doma in po svetu ter zbirali in klasificirali članke najrazličnejših tematik. Zbrane članke so analizirali, jih originalne arhivirali in vsebine beležili na kartotečne listke. Konec devetdesetih let so začeli članke shranjevati digitalno in nastajala je še računalniška baza podatkov. Iz te bogate zbirke danes pripravljajo izbor gradiva, ki ga ustvarjalci programa potrebujejo za posamezne projekte.
V dokumentacijo je prihajalo tudi po 12, 13 časopisov dnevno. Vse to je bilo treba prelistati, prebrat z resno presojo, na kar še danes spominja rdeč križec na gradivu. Na eno stran so zapisali šifro (teh je bilo več kot 1.500), na drugo vir, nam pojasni Dragica Puc, ki danes skrbi za gradivo dokumentacije skupaj s še eno sodelavko.
Za razstavo je izbrala najzanimivejše članke iz časopisov in revij, pa tudi nekaj najzanimivejših revij in knjig, ki jih hrani Dokumentacija in knjižnica Radia Slovenija. "Brez dokumentacije ni dobre raziskave," je na odprtju razstave opozoril direktor Radia Slovenija Miha Lampreht. Radijska dokumentacija je v dobrega pol stoletja postala bogat zapis časa, saj hrani okoli dva milijona člankov, 1.300.000 kartotečnih lističev, 1.500 različnih oznak za vsebine člankov, 20.000 knjig in 5.000 brošur, 133 naslovov domačih in tujih revij, celotne letnike vezanih domačih časopisov, slovarje, enciklopedije, letopise, atlase in še kaj.

Danes obsega več kot kilometer polic, 69 GB veliko računalniško bazo, šest prostorov v dveh zgradbah.