Hugo Alvar Henrik Aalto (1898-1976) je bil finski arhitekt in oblikovalec, ki so ga v nordijskih deželah imenovali kar 'oče modernizma'. Njegova zgodnja dela so nastajala vzporedno s hitro ekonomsko rastjo in industrializacijo Finske v prvi polovici 20. stoletja, številni njegovi naročniki so bili industrialci. Danes muzej, posvečen Alvarju Aaltu, stoji v njegovem dolgoletnem domačem mestu Jyväskylä. Foto:
Hugo Alvar Henrik Aalto (1898-1976) je bil finski arhitekt in oblikovalec, ki so ga v nordijskih deželah imenovali kar 'oče modernizma'. Njegova zgodnja dela so nastajala vzporedno s hitro ekonomsko rastjo in industrializacijo Finske v prvi polovici 20. stoletja, številni njegovi naročniki so bili industrialci. Danes muzej, posvečen Alvarju Aaltu, stoji v njegovem dolgoletnem domačem mestu Jyväskylä. Foto:

Razstava Narodnega muzeja Slovenije Alvar Aalto - brezčasna izraznost predstavlja enodružinske hiše in notranjo opremo finskega arhitekta ter oblikovalca Alvarja Aalta (1898-1976).

O njegovem delu bo spregovorila serija fotografij, arhitekturnih skic in maket posameznih hiš, razstavljeni bodo pohištvo, steklene posode, tekstilije in notranjost Ville Mairea. Razstavo spremljajo filmi Studio Aalto, Potovanje Alvarja Aalta v poletje in Aaltova hiša. Na spremljevalni razstavi Narodnega muzeja Slovenije Aalto in Slovenci je mogoče videti tudi vzporednice z delom slovenskih oblikovalcev v istem obdobju.

Slovenci iskali navdih pri Skandinavcih
Med vojnama se je na Slovenskem nadaljevala tradicija iz krivljenih bukovih palic izdelanega in iz trstičja ali vrbovja pletenega sedežnega pohištva. Jože Mesar je snoval modernistične stole iz krivljenih jeklenih cevi. V petdesetih so Edvard Ravnkar in njegovi študenti eksperimentirali s krivljenjem in perforiranjem vezanih plošč. Najbolj se je uveljavil Niko Kralj z zasnovami za Stol v Kamniku.

Naši oblikovalci so navdih iskali predvsem pri sodobnem skandinavskem pohištvu. V Arhitektu so lahko na primer leta 1952 brali opis Alvarja Aalta, kako sta z ženo Aino razvijala ogrodja iz krivljenega laminiranega lesa.

Od šestdesetih naprej je bil v tovarni Stol glavni oblikovalec pohištva iz krivljenega lesa in kovine Branko Uršič. V naslednjem desetletju sta tovarni Lipa v Ajdovščini in Meblo v Novi Gorici izdelovali naslonjače iz krivljenega laminiranega lesa po zasnovah Oskarja Kogoja in Vidojke Černe.

Sedežno pohištvo iz krivljenega lesa in kovine je aktualno še danes: na strani izdelave zaradi varčne rabe gradiva, primernosti za množično izdelavo, lahkosti, stabilnosti, trpežnosti, naravne prožnosti; na strani uporabe zaradi cenenosti, praktičnosti (naložne in zložljive izpeljave) in s preprostimi tankimi ogrodji izredno elegantno (previsne izpeljave prinašajo še vtis lebdenja v zraku).

Avtorica razstave, ki poteka v okviru spremljevalnega programa 22. bienala industrijskega oblikovanja, je Maja Lozar Štamcar, za oblikovanje je poskrbel Roman Hribar, za restavriranje pa Damjan Jesenovec. Pripravili so jo Muzej za arhitekturo in oblikovanje/Sekretariat BIO, Alvar Aalto Foundation, Veleposlaništvo Finske v Ljubljani in Narodni muzej Slovenije.