Na razstavi je na ogled precejšen delež ohranjenega Bronzinovega opusa, in sicer več kot 90 del, kar je 80 odstotkov danes znanih in ohranjenih umetnikovih del. Gre pa za prvo razstavo, ki je v celoti posvečena temu manierističnemu slikarju.
Da gre za dela, ki so tako lepa, da jemljejo dih, je prepričana načelnica Muzeja mesta Firence v palači Strozzi Cristina Acidini, ki je pojasnila, da so razstavo pripravljali dolgo, ampak, da je bilo ravno zaradi te lepote to vredno. Razstava nosi naslov Bronzino: Slikar in pesnik na Medičejskem dvoru, odprta pa bo do 23. januarja.
Delo Bronzina, ki je živel med letoma 1503 in 1572, je predstavljeno v sedmih tematskih sklopih, ki ponazarjajo posamezni vidik umetnikovega življenja in dela.
Prvi sklop se posveča Bronzinovim zgodnjim letom, zlasti njegovemu urjenju pri Pontormu, čigar dela so postavljena ob učenčeva. Umetnik se je rodil, živel in ustvarjal v Firencah, ki se jim posvečata drugi in tretji del razstave. Rodno mesto, zibko renesančne umetnosti, je Bronzino sicer zapustil večkrat, a vedno le za kratek čas. Leta 1539 je bil eden od številnih umetnikov, ki so sodelovali pri pripravah poroke vojvode Cosima I. z Eleonoro Toledsko, kmalu zatem pa je postal dvorni slikar slavne florentinske mecenske družine Medičejcev in obdržal položaj večino svojega življenja.
Četrti sklop raziskuje Bronzinov odnos do drugih umetniških panog, od kiparstva do poezije. Ne le slikar, med Florentinci je bil znan tudi kot pesnik, zanj pa so bili značilni raznoliki slogi pisanja.
Kdor je kaj veljal, se je portretiral pri Brozninu
Broznino je danes verjetno najbolj prepoznaven po mojstrskih portretih, katerim je posvečen peti sklop. Za časa življenja je slovel kot eden najboljši portretistov, v portretih pa je prepleta idealizirano eleganco in strast za detajle, ki se bohotijo zlasti na bogatih draperijah upodobljencev. Njegova dela imajo pomembno poglavje v razvoju dvornega portreta v 16. stoletju.
Šesti sklop predstavlja umetnikova religiozna dela, sedmi pa njegovega naslednika Alessandra Allorija. Bronzino je skrbel zanj po očetovi smrti ter ga izučil slikarstva, občasno pa se je Allori celo podpisoval kot Bronzino.
Deli, o katerih je pisal že Vasari
Razstavljeni sta tudi dve deli, ki si ju javnost lahko prvič ogleda, saj sta veljali za izgubljeni. To sta sliki Kristusa na križu, ki ga je Bronzino naslikal za Bartolomea Panchiatichija, in Svetega Kozma, ki je bil vključen v oltar v Eleonorini kapeli. O obeh delih je v 16. stoletju pisal že 'ded' umetnostne zgodovine Giorgio Vasari. Postavitev zaokroža ena od domnevno umetnikovih zadnjih slik, Kristus, ki nosi križ.