Baročni slikar sodi med tiste umetnike, katerih življenje je že tako postreglo z marsikatero tudi neljubiteljem umetnosti zanimivo podrobnostjo – temperamentni možakar manjše rasti se je bojda rad znašel v središču pretepa, v katerem naj bi celo nekoga ubil. Neusahljiv vir za razstavo v baročni arhitekturi Saint'Ivo alla Sapienza, kjer imajo danes prostore državni arhivi, ki vodi obiskovalce skozi raziskovanje umetnikovih srečanj, odnosov, podob in pretepov med njegovim kratkim bivanjem v Rimu.
Dokumenti razkrivajo nove detajle
Postavitev prinaša tudi nekaj novih spoznanj, med drugim, da je umetnik v Rim prišel tri leta pozneje, kot je do zdaj veljalo prepričanje. Doslej je za leto umetnikovega prihoda v Rim veljalo 1592, skupina zgodovinarjev, paleografov in arhivistov pod vodstvom direktorja arhiva Eugenia lo Sarda pa na podlagi ohranjenega vira postavlja njegov prihod v večno mesto na začetek leta 1596. Razstava popravlja tudi kronologijo nekaterih Caravaggievih del in osvetljuje umetnikovo delovanje pred prihodom v Rim.
Čas tega mojstra, ki je ob rojevajočem se baroku postavil nekatere temelje, na katerih je umetnost nadaljevala za protireformacijo tako nujno potrebne spremembe, osvetljujejo tudi dela njegovih prijateljev, sovražnikov, učiteljev in učencev. Razstavljenih pa je tudi nekaj del, ki so mojstru le pripisana in njihova atribucija ni nedvomna.
Razstava nekako sledi veliki retrospektivi, ki so jo v Rimu pripravili ob lanski 400-letnici njegove smrti. Zaprli so jo prav ob izteku njemu posvečenega leta, nova postavitev pa pravzaprav tej retrospektivi oporeka.
Dramatičnost, ki prevzame gledalca
Michelangelo Merisi da Caravaggio (1571-1610) je v slikarstvo vnesel izrazit realizem in v svojih delih upodabljal vsakdanje, neidealizirane ljudi z umazanimi rokami ter nogami. Njegova umetnost je prinesla odgovor na tisto, kar je po renesansi, ki se je iztekla v manierizem, ustrezalo cerkvenim težnjam, pravzaprav željam Ignacija Loyolskega, da umetnost nagovarja vse čute gledalca, čemur sijajno ustrezata Caravaggieva dramatičnost in naturalizem. Vendar njegov naturalizem je znal prerasti v tako skrajno obliko, da je njegovo delo naletelo na nemalo kritik, duhovščina pa jih je večkrat odklanjala.