Da bi videli najveličastnejše spomenike obeh obdobij, mislimo predvsem na grške templje iz Agrigenta ali pa romanske zlate mozaike Monreala, Palerma ali Cefaluja, bodo morali Britanci vseeno obiskati Sicilijo, pa vendar so lahko tudi artefakti manjših dimenzij so lahko izpovedni pričevalci. V Britanskem muzeju bodo razstavili približno 200 različnih eksponatov iz obeh obdobij, med njimi jih bo kar nekaj v Veliki Britaniji razstavljenih prvič.

Iz muzeja sporočajo, da želijo obiskovalcem predstaviti poglavji, ki sta širši javnosti neupravičeno slabše poznani, saj je bila Sicilija tedaj ena najrelevantnejših sil Zahodne Evrope. To velja predvsem za obdobje normanskega kraljestva, ki je otoku prineslo enega najprodornejših in najbolj razsvetljenih kulturnih razvojev stare celine. "Malo ljudi ve, da so pred osvojitvijo Anglije Normani leta 1061 zasedli Sicilijo, ki so si jo do 1091 v celoti pokorili," pravi eden izmed kustosov razstave Dirk Booms. Roger I. (1031-1101) je začel Saracene z otoka preganjati okoli leta 1060, tedaj je zasedel Messino, leta 1072 Palermo, leta 1091 pa je nadzoroval ves otok in tudi Malto.

Talilni lonec kultur
Naslednje pomembno obdobje je sledilo v času vladavine njegovega sina Rogerja II. (vladal od leta 1130 do 1154), ki mu je uspelo vse normanske osvojitve povezati v močno centralizirano kraljestvo. Postal je eden najpomembnejših kraljev svojega časa s posebnim posluhom za umetnosti in znanje.

Dve leti po kronanju je dal v Palermu postaviti enega najlepših romanskih spomenikov, Cappello Palatino (kraljevo kapelo), ki je od tal do kupole prekrita z zlatimi mozaiki. Ker so se na Siciliji od nekdaj stikale različne kulture, je postala talilni lonec normanskega, islamskega in bizantinskega ustvarjanja, v katerem je nastajalo specifično slogovno zlitje, ki so ga občudovali na vseh koncih Evrope. Umetnost ni diskriminirala drugih kultur, nasprotno, vključevala jih je v lastno govorico in snovala novo likovno izpoved, v kateri so se združile zahodna krščanska ikonografija, bizantinska senzibilnost za svetlobno manifestacijo in islamski občutek za ornament.

Od posodja do kartografskih del
Na Siciliji je uspevala ena najbolj cvetočih kultur, ki je ne nazadnje zaslužna za ohranitev in vključitev arabskih del v zahodnoevropsko kulturo. Eden izmed vrhuncev londonske razstave bo tako denimo ena najstarejših ohranjenih kopij zemljevida sveta, ki ga je po Rogerjevem naročilu izdelal arabski kartograf Muhamad Al Idrisi.

Razcvet se je nadaljeval tudi v času vladanja Rogerjevega vnuka Friderika II., ki je sicer nosil tudi krono Svetega rimskega cesarstva (1220-1250; kralj Sicilije je bil med 1198-1250), a je sedež dvora ohranil v Palermu, z njegovimi nasledniki pa je sledilo obdobje zatona.

Zaščitnik pesnikov in znanstvenikov
Iz obdobja, ko je Sicilijo zajela grška kolonizacija, se v muzeju posebej veselijo terakotnega strešnega ornamenta iz okoli 500 pred našim štetjem s podobo krvoločne pošasti Gorgone s kačjimi lasmi. Kot eden najbolj razsvetljenih vladarjev se je v zgodovino grške prisotnosti na Siciliji zapisal Hieron II., zaščitnik pesnikov, pisateljev in znanstvenikov, kot je bil v Sirakuzah rojeni Arhimed.

Razlog, da je Sicilija ravno v tem obdobju doživela tak razcvet, vidi Booms v tem, da so imeli v obeh primerih vladajoči sedež na Siciliji, medtem ko so v rimskem, bizantinskem in arabskem obdobju vladali od daleč in so v otoku videli le vir lastnega bogastva, za dobrobit samega otoka in njegovih prebivalcev pa se niso posebej zmenili. Britanski muzej bo razstavo odprl 21. aprila in bo na ogled do 14. avgusta.