Poleg vodenih ogledov bo stalna razstava o slamnikarstvu ponujala tudi "interaktivni" del, kot so demonstracije pletenja kit in šivanja slamnikov ter različne druge delavnice. Ob muzejski postavitvi bo nastajala zbirka predmetov za občasne razstave, kjer bo mogoče posamezne teme iz naše preteklosti natančneje predstaviti, so ob razstavi zapisali v Kulturnem domu Franceta Bernika v Domžalah.

Iz Firenc do Ihana in naprej
Začetek slamnikarstva na tem območju pripisujejo fantu iz Ihana, ki je služil v avstrijski vojski v Firencah v Italiji in se tam seznanil z obrtjo. Izdelovanja slamnatih pokrival je naučil svoje rojake, obrt se je razširila na okolico in v naslednjih desetletjih so po vsem brdskem in v velikem delu kamniškega okraja ljudje pozimi pletli slamnate kite ter iz njih šivali slamnike, ki so sčasoma postajali vse lepši in bolj dodelani. S slamnikarsko domačo obrtjo se je sredi 19. stoletja ukvarjalo 12 tisoč ljudi, ki so naredili okoli 800 tisoč slamnikov na leto. Na začetku so od jeseni do pomladi slamnike ročno šivali na domovih za lastno uporabo in prodajo na krajevnih sejmih, kjer so poleg slamnatih pokrival prodajali tudi kite.

Na začetku 20. stoletja je na domžalskem območju obratovalo okoli 25 večjih in manjših slamnikarskih obratov, ki so do prve svetovne vojne zaposlovali okoli tisoč delavk in delavcev. Z domžalskimi slamniki so bile pokrite vse potrebe po slamnikih v avstro-ogrski monarhiji, izvažali pa so jih tudi v druge evropske države. Leta 1939 je bilo v Domžalah še šest obrtnih delavnic in tri tovarne, zadnjo slamnikarsko tovarno Univerzale pa so zaprli leta 2003.

Razstava in knjiga o tradiciji slamnikarstva
Slamnikarsko muzejsko zbirko so pripravili člani študijskega krožka, ki je deloval v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale ob sodelovanju Gorenjskega muzeja iz Kranja. V letu 2011 so v kulturnem domu organizirali dejavnosti s ciljem, da predstavijo in v večji meri spoznajo slamnikarstvo kot pomemben del zgodovine domžalske občine.

Oblikovan je bil študijski krožek za pripravo slamnikarske zbirke, ki ga neformalno vodi Tatjana Dolžan Eržen, muzejska svetovalka za področje etnologije v Gorenjskem muzeju Kranj. Novinar in publicist Matjaž Brojan, eden izmed največjih poznavalcev tega področja, pa naj bi še letos izdal monografijo o slamnikarstvu, v kateri predstavlja zgodovino slamnikarstva na domžalskem območju. V knjigi se Brojan loteva začetkov pletenja slamnatih kit na domžalskem območju, predstavlja zgodovino domačih in tujih slamnikarskih tovarn ter njihov zaton, skozi s slikovnim gradivom bogato delo pa bodo bralcu predstavljene tudi konkretne dejavnosti, povezane s pripravo slame, pletenjem različnih kit in njihovo uporabo.