Hopkins seveda ni edini umetnik, ki je slikarstvo izbral za svoje sekundarno poslanstvo: čopič so sukali že vsi od Boba Dylana in Davida Bowieja pa do Paula Mccartneyja in Peta Dohertyja (in kritiki so se večinoma strinjali, naj se raje držijo svoje dnevne službe). Foto:
Hopkins seveda ni edini umetnik, ki je slikarstvo izbral za svoje sekundarno poslanstvo: čopič so sukali že vsi od Boba Dylana in Davida Bowieja pa do Paula Mccartneyja in Peta Dohertyja (in kritiki so se večinoma strinjali, naj se raje držijo svoje dnevne službe). Foto:
Anthony Hopkins
Najbrž ne moremo vedeti, ali bi londonska Gallery 27 pričujoča dela razstavila tudi, če ne bi bila podpisana z zvenečim imenom, ki ga nosijo v spodnjem desnem kotu ...

Oskarjevec je svojo slikarsko strast začel okrog leta 2002 intenzivneje negovati po zaslugi svoje tretje žene, Stelle Arroyave; svojo umetnost, ki se ji v ateljeju v Malibuju posveča vsak dan, pa menda jemlje "zelo resno". "Njegova žena Stella je opazila njegovo risbico na enem od scenarijev in mu omenila, da je zelo dobra in da bi morda moral s tem hobijem nadaljevati - seveda ne profesionalno, a vseeno resno; in to je tudi storil. Zdaj slika s polno paro," povzema kurator londonske razstave Jonathan Poole.

Veselje do slikanja sije s platen
72-letni igralec, ki je za svojo najbolj nepozabno vlogo (serijskega morilca Hannibala Lecterja v trilerju Ko jagenjčki obmolknejo) leta 1992 dobil oskarja, je čisti slikarski samouk. "Mislim, da ima ta dar mnogo ljudi, popolnoma od njih samih pa je odvisno, kako ga bodo uporabili. Hopkins je izjemno srečen, kadar slika, in mislim, da se njegovim delom to tudi pozna," je še povedal Poole. Za nanašanje barve raje kot čopič uporablja ploski paletni nožiček, kar pripomore k lažjemu nanosu radodarnih odmerkov barve in teksture.

Sam Hopkins si glede lastnega ustvarjanja ne dela pretiranih utvar veličine: "Krasen občutek je bil, ko sem dobil naročilo za sliko. Ker nimam formalne izobrazbe, ne čutim nobene arogance v zvezi s svojim delom; če je ljudem všeč, super, če ne, pa tudi nič hudega." Najbolj opazna značilnost njegovega ustvarjanja je uporaba močnih barv. "Osvobaja me to, da ne čutim nobene tesnobe glede končnega rezultata ali glede tega, kaj bodo na vse skupaj porekli kritiki. Nekaj mojih prijateljev je videlo moje slike, ko pridejo v atelje in vzkliknejo "Vau!", je to zame zadostna potrditev."

"Prve" službe še ne bo obesil na klin
Kljub tej novoodkriti strasti pa se Hopkins igralskemu poklicu ne namerava odpovedati. V naših kinematografih ga te dni že lahko vidimo v Volkodlaku, v mitski epopeji Thor pa bo ob Kennethu Brannaghu v kratkem igral boga Odina. "V sebi imam še nekaj filmov; dokler mi ne rečejo, da me imajo dovolj, se bom učil svoja besedila, čakal na iztočnice in počel to, kar počnem."