Poleg razstave o zgodovini muzeja so ob svojem jubileju pripravili tudi recital Čebela, žlahtna spremljevalka slovenske kulture. Pred desetletji je pobudo za zbiranje čebelarskega gradiva, ki je po besedah kustodinje muzeja Ide Gnilšak izrazito slovensko, dal v Radovljici rojeni Avgust Bukovec. Ta velja danes za začetnika čebelarskega muzeja.

Pred desetletji je za hranjenje gradiva prispeval svoj čebelnjak, ki pa je hitro postal premajhen. Potem ko se je iz radovljiške graščine v Kranj preselil pokrajinski muzej, so čebelarji v Radovljici videli idealno lokacijo za svoj muzej.

Stalna razstava muzeja daje poudarek kranjski avtohtoni rasi čebele, tehnologijam čebelarjenja, ki so se spreminjale skozi čas, in panjskim končnicam, ki veljajo za svetovni fenomen v ljudski umetnosti. Obiskovalci muzeja pa lahko spoznavajo tudi lokalne zanimivosti, saj se, kot so pojasnili v muzeju, čebelarstvo na različnih koncih Slovenije precej razlikuje. Prav natančen prikaz pestrosti slovenskega čebelarstva je tudi namen muzejske razstave.

Ob 50-letnici je poleg stalne postavitve mogoče spremljati še razstavo v slikah, ki na desetih panojih predstavlja ključne dogodke zadnjih desetletij. Jubilej pa so pospremili še s priložnostno znamko, katere motiv je tipična podoba slovenskega vrta s čebelnjakom, čebelarjem in panjskimi končnicami.

Muzejska uspešnica: razstava panjskih končnic
Z razstavo panjskih končnic gostuje muzej tudi zunaj Slovenije. Postavitev je bila na ogled že v vseh državah nekdanje Jugoslavije, v Nemčiji, Franciji, na Danskem in Irskem ter drugod. Letos jo bodo predstavili na Češkem, prihodnja leta pa načrtujejo digitalizacijo dokumentacije in prenos podatkov na splet.

M. K.