Železo je že tri tisočletja kazalec gospodarske in vojaške moči ter ena najpomembnejših kovin, osnova vse bolj razširjeni zlitini, jeklu. Z industrijsko revolucijo so se uveljavile številne tehnične novosti, ki so omogočile proizvodnjo velikih količin kvalitetnih in plemenitih jekel ter najrazličnejših izdelkov, uporabnih v gospodinjstvu, urbanem prostoru in industriji. Foto: Koroški pokrajinski muzej
Železo je že tri tisočletja kazalec gospodarske in vojaške moči ter ena najpomembnejših kovin, osnova vse bolj razširjeni zlitini, jeklu. Z industrijsko revolucijo so se uveljavile številne tehnične novosti, ki so omogočile proizvodnjo velikih količin kvalitetnih in plemenitih jekel ter najrazličnejših izdelkov, uporabnih v gospodinjstvu, urbanem prostoru in industriji. Foto: Koroški pokrajinski muzej
železarna Ravne na Koroškem
Iz zgodovinskega spomina je bilo zbrano dosegljivo gradivo in informacije, ki kažejo razvoj ene najpomembnejših gospodarskih dejavnosti na Slovenskem, ki je najbolj zaznamovala kraje na Gorenjskem, Koroškem, na Dolenjskem v okolici Novega mesta in na Štajerskem v Štorah in Mariboru. Foto: BoBo

Razstava Tri tisočletja železarstva na Slovenskem, katere nosilec je Koroški pokrajinski muzej, je nastala v okviru projekta Slovenska pot kulture železa leta 2008 kot plod sodelovanja slovenskih muzejev, ki hranijo dediščino kulture železa. To je edina slovenska razstava, ki predstavlja zgodovino posamezne gospodarske panoge - v tem primeru jeklarske in kovinskopredelovalne industrije na Slovenskem, ki sta bili vedno tesno povezani s podjetji in trgi v Evropi in svetu.

Na razstavi, ki jo je pospremil tudi izid kataloga, je na ogled 125 predmetov, na razstavnih panojih pa so objavljene reprodukcije fotografij, od najstarejših ohranjenih najdb do novejšega časa.

Železarski muzej Štore v gostovanju torej sodeluje z razstavama Tihomirja Pinterja Prostori za svetlobno igro in Tadeja Brateta Po poti kulture železa: Tehniški spomeniki Slovenije; vse tri bodo na ogled do 13. novembra.

Utrinki iz železarskega vsakdana
Pinter je s pogledom kamere iskal, odkrival in zapisoval motive železarskega interjerja, silhuete delavcev ali tipiko njihovih obrazov, predvsem pa so ga pritegnili proizvodi, ki so vstopili v kontekst posnetega trenutka in postali središče likovnega dogajanja. Razstava je odlomek iz ciklusa Železarne, v katerem umetnik izraža kontinuirano zanimanje za specifično vsebino - za železarske prostore, za proces dela in proizvod, ki nastaja v njem.

Tehniška dediščina malo drugače
Fotografska razstava Tadeja Brateta predstavlja raznolikost in pestrost ohranjene tehniške dediščine Slovenije. Obiskovalce nagovarja k opazovanju bližnje okolice in k raziskovanju posameznih spomenikov, ki vedoželjnim in radovednim opazovalcem razkrivajo različne zgodbe o izdelovalcih, naročnikih, uporabnikih, pa tudi o posameznih dogodkih.

Da bi javnosti pokazal delček raznolikosti in pestrosti ohranjene tehniške dediščine Slovenije, je avtor iz množice posnetkov izbral manj znane, a ilustrativno pomembne spomenike na manj znanih lokacijah. Pri tem se je namerno izognil nekaterim slovenskim najpomembnejšim tehniškim spomenikom, tako da je v ospredju tehniška dediščina, nekoliko odmaknjena od oči.