Neron je prišel do prestola zaradi zvitosti svoje matere Agripine in svoje krutosti. Cesar Kaligula ju je namreč izgnal, ko je bil Neron še otrok, pozneje pa se je Agripina poročila s cesarjem Klavdijem in Neron je po njegovi smrti postal cesar, pa čeprav je bil le Klavdijev pastorek (dal je ubiti svojega brata). Foto:
Neron je prišel do prestola zaradi zvitosti svoje matere Agripine in svoje krutosti. Cesar Kaligula ju je namreč izgnal, ko je bil Neron še otrok, pozneje pa se je Agripina poročila s cesarjem Klavdijem in Neron je po njegovi smrti postal cesar, pa čeprav je bil le Klavdijev pastorek (dal je ubiti svojega brata). Foto:
Domus Aurea
Po Neronovi smrti je bila njegova Zlata hiša, Domus Aurea, v vse večjo sramoto vladarjevim naslednikom. V enem samem desetletju so izropali marmor, dragulje in slonovo kost. Kmalu po Neronovi smrti so palačo zapolnili z zemljo in zgradili nove stavbe. Danes palača leži pod ruševinami Trajanovih kopeli. Ime Domus Area je v sodobnih časih postalo sinonim za bogastvo, obilje in razkošje. Vse pogosteje so ga začeli uporabljati v komercialne namene - za imena razkošnih hotelov, dragih vin ... Foto: EPA

V italijanski prestolnici bodo 12. aprila na petih lokacijah, ki so tako ali drugače povezane z zgodovino antičnega Rima, odprli razstavo z zgovornim naslovom: Neron. Posvečena bo življenju in mitom, ki so se spletli okoli rimskega cesarja, ki se je na prestol povzpel pri 17 letih, se na njem obdržal 14 let ter leta 68 življenje končal s samomorom (in z besedam: "Kako velikega umetnika svet izgublja z menoj!").

Neron je danes poznan predvsem kot tiran. Poznan je tudi po svoji ekstravaganci, spletkarjenju in preganjanju kristjanov. Antični zgodovinarji so ga med drugim obtožili, da je umoril svojo mater, polbrata in dve ženi in da je dajal v nočeh na svojem vrtu sežigati kristjane.

Neronov lik je zbudil tudi zanimanje nekaterih velikih peres zahodne literature in gledališča, denimo Geoffreyja Chaucerja in Williama Shakespeara. Bil je poznan kot cesar, ki je "igral na gosli, medtem ko je Rim gorel" (pa čeprav so gosli iznašli šele 1000 let po njegovi smrti ...). Je pa zato najznamenitejši rimski biograf Svetonij Trankvil zapisal, da je Neron igral na liro in prepeval, medtem ko so Rim leta 64 požirali plameni.
Pa vendarle ni bil požigalec ...
Svetonij je, tako kot večina antičnih zgodovinarjev, tudi zapisal, da je bil prav Neron tisti, ki je požar zanetil. (Najverjetneje gre le za klevete: le vprašanje časa je bilo, kdaj se bo Rim, ki je bil takrat prepreden z ozkimi uličicami in posejan z lesenimi zgradbami, vnel. Neron je ljudem po katastrofi pomagal. Res pa je, da je v sklopu obnovitvenih del veliko mestnega ozemlja porabil za gradnjo cesarske Zlate palače, ene najpomembnejših arhitekturnih dosežkov zgodnje cesarske dobe.)

Nova arheološka odkritja, ki so predstavljena v Koloseju, rekonstruirajo dogajanje dan pred in dan po požaru ter pričajo o prizadevanjih za odpravo škode, ki so jo 18. julija 64 povzročili plameni. Tako odstirajo marsikatero tančico skrivnosti, ki že več stoletij ovija ta dogodek. Portreti Neronove družine so predstavljeni v poslopju kurije, kjer je v antiki zasedal rimski senat.

Rimljanska dekadenca v vsem svojem razmahu
Razkošje, v katerem je Neron živel, je predstavljeno v obokani galeriji, po kateri se je lahko Neron neopazno podal iz svoje palače v druge palače na Palatinu. To je tudi tema razstave v Palatinskem muzeju, v templju Romula in Rema pa so predstavljene legende o Neronu, kot jih je razvila filmska industrija. Razstava bo na ogled do 18. septembra.