Razstava bo v Zagrebu na ogled do 16. marca. Foto: EPA
Razstava bo v Zagrebu na ogled do 16. marca. Foto: EPA
Marc Chagall v Zagrebu

Lahko rečemo, da ne bi mogli izbrati bolj primernega slikarstva za uvod v praznične dni, kot so podobe tega v Belorusiji rojenega slikarja judovskega rodu s pariškim in ameriškim naslovom. Njegovo slikarstvo postavljajo v zagrebški Galeriji Klovićevi dvori, kjer bo na ogled do 16. marca. Tistim, ki se vam v tem času ne bo uspelo odpraviti v hrvaško prestolnico, pa skušamo sanjsko popotovanje po Chagallovih platnih približati z nekaj izbranimi deli njegovega opusa.

Marc Chagall se je rodil leta 1887 v Belorusiji, ki je bila takrat del Ruskega cesarstva. Upodabljal je tako svetopisemske motive kot pokrajine in mesta, ki so zaznamovala njegovo življenje. S svojim slikarstvom se je dotikal vseh glavnih umetniških smeri 20. stoletja, hkrati pa se ni uvrščal v nobeno slikarsko smer. V Parizu (kamor se je prvič preselil leta 1910) je prepletel značilnosti kubizma s svojim ekspresionističnim pristopom, z edinstvenimi slogom pa se je v zgodovino umetnosti zapisal kot predhodnik nadrealizma. Slikar je umrl 28. marca 1985.
Postavitev v Zagrebu ponuja več kot 160 slik, risb, grafik in kolažev, na ogled pa je tudi nekaj kipov in tapiserij. Večino razstavljenih del so zagrebški galeriji posodili Muzej George Pompidou iz Pariza, Muzej svetopisemskega sporočila iz Nice in zasebna zbirka Chagallove vnukinje Meret Meyer.
M. K.








Marc Chagall v Zagrebu
Na svojih platnih se je slikar rad vračal v otroštvo in življenje domačega kraja Vicebska, čeprav je pri tem pogosto izpustil tiste neprijetne spomine. Njegova dela so tako polna optimizma in zasanjanih podob, ki jih dodatno poudarja živahna barvna paleta.
Chagallov Avtoportret s sedmimi prsti jasno kaže vpliv, ki ga je imel kubizem na njegovo umetnost.
Chagall se je pogosto obračal tudi k sakralni motiviki. Sliko Abraham in trije angeli je Marc Chagall naslikal med letoma 1954 in 1967.
Če v opusu slikarja judovskega rodu starozavezni prizori ne presenečajo, pa upodobitve Križanja zagotovo izstopajo. Po vsej verjetnosti gre za odgovor na naraščajoči antisemitizem v poznih 30. letih v Nemčiji.
Leta 1909 je Chagall v domačem kraju spoznal ljubezen svojega življenja Bello Rosenfeld, ki je pozneje postala njegova žena in bila pogosta protagonistka njegovih del. Bella je za posledicami bolezni umrla 2. septembra leta 1944.
Chagallova platna so polna simbolnih podob. Z goslačem se slikar spominja domačega Vitebska, kjer so goslači spremljali pomembne prelomnice, kot so rojstvo, poroka in smrt. Petelin je simbol plodnosti in pogosto spremlja podobe ljubimcev, krava pa je z mlekom, mesom, usnjem, rogovi in močjo simbol življenja. Foto: NN
Raj, kot ga je na svoje platno ujel Marc Chagall.