Razstava Čipka – razkošje ali priložnost na Razstavišču Nikolaja Pirnata je sklep dveletnega mednarodnega projekta »Lace wealth for the rich, blessing for the poor«, v katerega je bilo vključenih šest partnerjev iz šestih evropskih držav, ki se ukvarjajo z izdelovanjem šivane ali klekljane čipke. Te so Belgija, Italija, Malta, Nemčija, Španija in Slovenija, ki je bila tudi vodilna partnerica.

Vsak od čipkarskih centrov se predstavlja s tremi rekonstrukcijami oblačil ali oblačilnih kosov s čipko iz različnih zgodovinskih obdobij od 17. do 20. stoletja.

Idrijska čipkarska šola se predstavlja tudi z oblačilom, imenovanim Janez Vajkard Valvasor, v dneh Festivala idrijske čipke pa je bila na razstavi predstavljena tudi doslej najstarejša znana ohranjena čipka na Slovenskem – fragment čipke iz Valvasorjeve grobnice na gradu Medija, ki jo hrani Arhiv Republike Slovenije.

Zgodovina madžarskega čipkarstva
V Mali galeriji gradu pa je do 31. avgusta na ogled razstava madžarskih šivanih čipk. Začetki klekljane čipke na Madžarskem segajo v 16. stoletje. Ta tehnika je postala tradicionalna ljudska obrt v nekaterih delih severne Madžarske. Šivana čipka na Madžarskem ni imela tradicije. Vendarle so bile šivane čipke vključene v izdelke ljudskih umetnikov.

Z začetkom 20. stoletja so se madžarske šivane čipke, bolj znane kot halaške čipke, zaradi bogate raznolikosti šivov, ki čipkaricam omogočijo izvedbo še tako zahtevnega vzorca, začele vse bolj uveljavljati. Izjemno tanka halaška čipka je hitro pridobila svetovni sloves in prekosila vse druge domače izdelke čipk.

Klekljarice iz Kiskunhalasa so zastavile vse svoje tehnične sposobnosti in vizijo v svoje delo. Tako je halaška čipka postala madžarska ljudska umetnostna obrt, ki navdušuje s svojo edinstvenostjo in neponovljivostjo.

Idrijska čipka v srcu Evrope
V okviru letošnjega 29. festivala idrijske čipke, ene največjih kulturnih, etnoloških in turističnih prireditev v Sloveniji, se je pretekli konec tedna pod naslovom Idrijska čipka v srcu Evrope zvrstila vrsta strokovnih in zabavnih dogodkov, od delavnic klekljanja in razstav čipk do koncertov.

Festival je v Idrijo z razstavo čipk iz različnih dežel znova pripeljal evropskega duha, ki ga je Idrija imela že od svojega nastanka naprej. S slovesnostjo ob odprtju so se ustvarjalci poklonili klekljaricam, ki so skozi zgodovino vztrajale in ohranjale idrijsko čipko.

Med razstavami je tudi letna razstava čipk učencev in učenk Čipkarske šole Idrija z naslovom Poglej, kaj znam, ki prinaša čipke, klekljane v tipičnih tehnikah, pa tudi prave mojstrovine, ki zahtevajo poznavanje številnih tehnik in elementov klekljanja. Osrednja pozornost je bila, kot že omenjeno, namenjena mednarodni razstavi Čipka - razkošje ali priložnost ter stalni razstavi Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina, in razstavi madžarskih šivanih čipk.

Sobotno in nedeljsko festivalsko dogajanje so popestrili prikazi klekljanja ter sejem domače obrti in klekljarskih pripomočkov. Osrednji dogodek festivala je bilo državno tekmovanje v klekljanju za priznanje Ivanke Ferjančič, na katerem so se otroci in odrasli pomerili v spretnosti vihtenja klekljev. Tako kot lani so obiskovalci lahko izbirali najlepšo čipko.