Genocid in zločini, storjeni nad prebivalci Srebrenice, predstavljajo vrhunec kalvarije, ki jo je BiH prestal v agresiji med letoma 1992 in 1995.

Razstava, ki bo na ogled do konca septembra in ki sta jo pripravila Zgodovinski arhiv Sarajevo in Arhiv Tuzlanskega kantona Tuzla, je razdeljena na dva dela. Prvi del opominja na zločine, ki jih je na območju BiH-a, ki je bil takrat del Neodvisne države Hrvaške, nad Judi, Romi, Srbi in ljudmi drugačnega političnega prepričanja storil okupator med drugo svetovno vojno. V okviru tega sklopa je tako na ogled propagandna "mašinerija" nacističnega režima, nacistični plakati in članki, v katerih je takratna oblast opozarjala, da so Judi največja grožnja svetu.

Drugi del razstave priča o izvršenem genocidu nad bošnjaškim prebivalstvom Srebrenice julija 1995, ko je na tleh nekdanje Jugoslavije divjala vojna. Takrat je namreč vojska bosanskih Srbov v nekaj dneh pobila več kot 8.000 Bošnjakov - civilistov, izgnanih pa je bilo skoraj 25.000 žensk, otrok in starejših. O tem grozljivem zločinu (in o neslavni vlogi nizozemskih mirovnih sil, ki so bile takrat nameščene v Srebrenici oz. njeni okolici) pričajo fotografsko gradivo in zbrani dokumenti.

Kot pojasnjuje direktor arhiva Bojan Cvelfar, je osnovno sporočilo razstave, da je treba krivce za zločine v Srebrenici odkriti ter jih pripeljati pred haaško sodišče. Spomnil je tudi, da vse srebreniške žrtve še niso niti preštete in opozoril, da se Srebrenica nikdar več ne sme ponoviti.

Na spletnih straneh Arhiva Tuzlanskega kantona Tuzla je zapisano, da še 15 let po genocidu v Srebrenici ni znana resnica o razsežnosti tragedije, o številu pobitih in identificiranih trupel. "Odgovornost za genocid poleg tistih, ki so ga načrtovali, odobrili in udejanjili, nosijo tudi tisti, ki bi lahko ta genocid preprečili, a tega vendarle niso storili. Resnica bo znana šele takrat, ko bodo najdene in identificirane vse srebreniške žrtve, pravici pa bo zadoščeno, ko bodo vsi zločinci odgovarjali za storjene zločine," je še zapisano.

Evropski parlament je januarja lani na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sprejel Resolucijo o Srebrenici, s katero je pozval vse države članice EU-ja in države Zahodnega Balkana, da 11. julij zaznamujejo kot dan spomina na genocid v Srebrenici.