Teatro-Museo Dalí, kot se turistični magnet v Dalíjevem rodnem Figueresu imenuje, od tega tedna dalje na ogled ponuja študijo za platno La miel es más dulce que la sangre (Med je slajši od krvi, 1926), 36 krat 44 centimetrov veliko oljno sliko na lesu, ki so jo februarja od dražbene hiše Christie's odkupili za skoraj 5 milijonov evrov. Natančneje: za 4.990.110 evrov (s stroški pošiljanja vred).

Mala dragocenost je najnatančnejša študija, kar jih je španski nadrealist za sliko, ki je znana tudi kot Bosque de aparatos (Gozd priprav), kdaj naredil, obenem pa njen najboljši približek: za samo sliko se je namreč do danes izgubila vsaka sled.
Direktorica Centra za dalijevske študije Montse Aguer se nad najnovejšim nakupom muzeja navdušuje, češ da gre za "prvobitnega Dalíja". Umetnostni zgodovinarji v njej vidijo jasen Picassov vpliv, kar niti ni nenavadno, če vemo, da je nastala tik po tem, ko je Dalí svojega rojaka obiskal v Parizu, kjer mu je ta razkazal celo goro slik z amputiranimi okončinami in odrezanimi glavami. Med je slajši od krvi je prva Dalíjeva slika, na kateri se pojavi odrezana glava; poleg tega jo razpoznamo še po razkrajajočem se truplu osla, ki je očitna referenca na še enega slikarjevega prijatelja, Luisa Buñuela, in nekakšni lepljivi snovi, ki naj bi, kot je Dalí nekoč razložil, ponazarjala "občutek, ko na morju pri Cadaquesu toliko časa veslaš na vročini, da zgubiš celino izpred oči".
Temeljni kamen enega največjih slikarskih opusov nadrealizma
Vsi ti elementi kažejo na umetnikovo "novo estetiko", ki jo je pred tem napovedal že v člankih v L’Amic de les Arts in o njej razpravljal v korespondenci s Federicom Garcio Lorco; Gozd priprav pravzaprav velja za Dalíjevo prvo nadrealistično sliko. Umetnostni zgodovinarji na študiji spoznajo tudi žeblje z nekakšno podložko na koncu, ki so jih uporabljali za pritrjevanje senčnikov na plaži, otroci pa so se z njimi pogosto igrali. Dalí je menda hotel v muzeju v Figueresu, ki ga je med drugim opremil s kavčem v obliki ustnic Mae West in ogromnimi freskami, postaviti majhen labirint z vsemi temi predmeti.

Iz slikarjeve avtobiografije vemo, da si je Dalí poetični naslov slike sposodil od Lídie iz Cadaquesa, kot so s prijatelji klicali žensko iz revne ribiške družine, ki je nekaj časa služila kot muza celemu krogu ustvarjalcev: "[…] Lidia je začela kokoš skubiti in kmalu je bila cela soba polna perja. Ko je bil ta proces mimo, je kuro očistila in začela s prsti, od katerih je kapljala kri, iz nje vleči čreva in jih zlagati v skledo na kristalni mizi, kamor sem prej odložil dragocen faksimile zbirke risb Giovannija Bellinija. Ko je opazila, da sem živčno poskočil, da bi knjigo umaknil pred morebitnim pljuskom, se je grenko nasmehnila in pripomnila, da "kri ne more dobiti madežev", potem pa, z nekakšnim zlobnim izrazom v očeh, ki so bile nabite s skritim erotičnim pomenom, pristavila še sledeče: 'Kri je slajša od medu. Jaz sem kri, med pa so vse druge ženske. Moji sinovi' ...(to je dodala s tišjim glasom) 'so se zoperstavili krvi in tekajo za medom'."

Čeprav je dokumentirano, da je Gozd priprav nastal leta 1927 in bil že naslednje leto razstavljen v madridskem botaničnem vrtu, se je pozneje za njim izgubila vsaka sled. Leta 1929 jo je kupila vojvodinja iz Lerme, še leta 1948 pa neki zgodovinar poroča, da jo ima v lasti Coco Chanel, česar pa ni bilo mogoče nikoli dokončno potrditi.