Damien Hirst, enfant terrible britanske umetnosti. Foto:
Damien Hirst, enfant terrible britanske umetnosti. Foto:
Morski pes v formaldehidu ostaja Hirstov zaščitni znak.
Damien Hirst: Lysergic Acid Diethylamide (2000)
Fotorealizem nekako ne naleti na navdušen sprejem.

Damien Hirst je sklenil, da bo tri mesece vsakega leta preživel v Mehiki, na katero ga veže globoko občudovanje tamkajšnje kulture. Svojo "mehiškost" vidi predvsem v svojem pogledu na smrt, ki jo, tako kot Mehičani, sprejema kot del življenja in ne kot tabu. V Mehiko je zato prišel še pred 1. novembrom, ko tamkajšnje prebivalstvo z veliko pompa in zabav praznuje dan mrtvih.

Številni ameriški in evropski kritiki so Hirstovo umetnost v preteklosti označili kot morbidno in "preveč očitno" - kar se na neki način sklada s slikarjevo izjavo, da mu je mehiško slikarstvo všeč prav zaradi svoje neposrednosti. Tako opus Friede Kahlo kot majevske piramide blizu Teotihuacana označuje z besedami "težko in preprosto". Februarja bo Ciudad de Mexico gostil tudi prvo Hirstovo razstavo na svojih tleh. Nanjo se pripravlja s fotografiranjem nožev, lobanj, tablet in podobnih predmetov, "ki se valjajo po mojem studiu".

Lahko kopiraš samega sebe?
Da bi svoje ime vtisnil v spomin Mehičanov, Hirst načrtuje odmevno promocijsko potezo. V formaldehid namerava še enkrat "vložiti" morskega psa - poteza, ki ga je v devetdesetih izstrelila med zvezde umetniškega sveta. Tistega prvega psa je lani prodal nekemu milijonarju za 4,5 milijone dolarjev, novega bo poimenoval the Death Of God (Smrt boga).

Sprememba je edina stalnica
Danes štiridesetletni Hirst ostaja večni upornik, zaveda pa se, da javnosti ne bo mogel večno šokirati z razstavljanjem mrtvih živali. Preden se dokončno preusmeri k čemu drugemu, se namerava umetniško izraziti še z razpelom iz krav in postavitvijo križevega potu s pomočjo odrtih ovac.

Hirstova letošnja razstava v New Yorku, ki dokumentira njegov obrat k smeri fotorealizma, je naletela na precej medel sprejem. Neki kritik ga je ozmerjal celo, da dela svojemu prejšnjemu delu tako krivico, kakršno je Paul McCartney s svojo samostojno kariero naredil zasedbi The Beatles. Britanec fotorealizem zagovarja kot umetniški odgovor na svet, ki posameznika neprestano bombardira z informacijami.

Nekatere stvari se ne spreminjajo
Umetnik, ki zdaj deluje globalno, je ohranil značilno britanski smisel za humor: svojo naslednjo razstavo namerava poimenovati ali Love Lies Bleeding (Ljubezen leži v krvi) ali pa Towards An Understanding Of Life Without God Aboard The Ship Of Fools (Za razumevanje življenja brez boga na krovu ladje norcev).