Razstava predstavlja Hanžkovo vizualno in konkretno poezijo, ki je nastala med leti 1966 in 2004. Pregledno razstavo pesmi, fotografij, objektov in umetniških knjig je pripravil kustos Miloš Bašin. Matjaž Hanžek, ob Franciju Zagoričniku, I. G. Plamenu in Ivanu Volariču - Feu, velja za enega najpomembnejših in tudi najbolj prepoznavnih avtorjev slovenske konkretne in vizualne poezije.

Osvobojeni znaki besed
Denis Poniž, sicer redni profesor za zgodovino evropske in slovenske dramatike na AGRFT Univerze v Ljubljani, je ob razstavi zapisal, da bi lahko Hanžkov opus označili kot magizem osvobojenih znakov besed, ki nas presenečajo tako s svojo semantično in grafično kot tudi snovno in optično nepredvidljivostjo, skrito v logičnem redu, kakor ga je skozi tisočletje oblikovalo "literarno besedilo". Hanžek je tej "osnovi" dodal novo dimenzijo - izpostavljenost tistih variacijskih in permutacijskih prvin, ki so v navadnem jezikovnem/literarnem diskurzu prikrite, velika večina njegovih del pa jih izpostavlja, raziskuje in kombinira z drugimi postopki, značilnimi za vizualno in konkretno poezijo.