To so industrijski objekti, ki so v procesu preobrazbe družbe iz industrijske v postindustrijsko v veliki meri izgubili svojo primarno proizvodno funkcijo. Kako je mogoče domiselno uporabiti te 'ostaline neke pretekle dobe', pripoveduje razstava INDU.PIK. Postavitev v centru Kibla v Mariboru skuša prikazati nekaj mogočih usmeritev pri ohranjanju industrijske kulturne dediščine, ki pa so lahko uspešne, le če pri njihovem snovanju in uresničevanju sodelujejo tako država kot tudi zasebni pobudniki.
V Sloveniji še nekoliko zanemarjena praksaPraksa preobrazbe odsluženih industrijskih objektov v stanovanjske komplekse ali v cone, namenjene umetnosti, ima na Zahodu (posebej v Veliki Britaniji in v Združenih državah) že dolgo tradicijo. Pri nas je ta pojav še nekoliko neznan in vse prepogosto se zdi, da Slovenci celo nasprotujejo novim načinom uporabe tovarn.
Razstava, ki je nastala kot partnerski projekt občine Velenje, Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj, Kible in avstrijskega Teleparka Bärnbach Errichtungs und Betriebs GmbH, na temelju tujih izkušenj z preobrazbo starih industrijskih objektov izpeljuje štiri modele za razvoj inovativnih storitvenih dejavnosti in za ustvarjanje novega zaposlovanja. Ti modeli predvidevajo oživitev velenjske Klasirnice, mariborske Stare kurilnice, Ptujske vinske kleti in avstrijskega Karlschachta.
Možnost širše uporabe štirih modelov
Projekt se je začel z izdelavo enotne metodologije za analizo tokrat obravnavanih objektov industrijske dediščine, sledila je presoja možnosti za njihov nadaljnji razvoj, ki je bila tudi temelj za oblikovanje konkretnih predlogov oživitve. Čeprav so tokrat predstavljeni modeli oživitve 'odsluženih' industrijskih objektov izoblikovani na podlagi študije konkretnih kompleksov, izsledki analize omogočajo uporabo modelov (in njihovo prilagoditev) tudi drugim situacijam.
Razstava je zanimiva tudi v kontekstu razprav o uporabi nekdanje tovarne Rog v Ljubljani, ki so jo 'okupirali' nadobudni umetniki, saj je objekt dolgo sameval neizrabljen. Spontana akcija umetnikov je sprožila različne odzive javnosti in mestnih oblasti ter spodbudila razpravo o oblikovanju območij in objektov, kjer bi se umetniki lahko svobodno izražali in bili hkrati vpeti v urbano tkivo, in ne izrinjeni na njegov rob.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje