V Škucu razstava Inštituta za zaščito plesni

Maja Bojanić skozi konstrukcijo fiktivnega sveta oz. prihodnosti igrivo naslavlja aktualne strukturne probleme, ki jih zaznava na lokalni kulturni sceni, na področju akademizma in vsesplošnega odnosa do artefaktov preteklosti in tudi novonastalih umetniških del. Uporaba strukture razstave ali drugih fenomenov sodobne umetnosti za predstavitev fiktivne zgodbe je opomin, da se morajo institucije prilagajati, postati bolj skrbne in občutljive, predvsem pa nenehno presojati svoje načine delovanja, piše v obrazstavnem besedilu.

Inštitut za zaščito plesni (IfMP - Institute for Mould Preservation) je bil ustanovljen leta 2022. Foto: Galerija Škuc
Inštitut za zaščito plesni (IfMP - Institute for Mould Preservation) je bil ustanovljen leta 2022. Foto: Galerija Škuc

V galerijo umeščena vlažilna komora
Umetnica je v galerijo v ironičnem smislu postavila vlažilno komoro, v kateri se obiskovalci navlažijo, nato pa z obiskom razstave spodbudili razrast plesni v galerijskih prostorih. "Po uspešnem procesu vlaženja lahko vstopite v prostore javnega prepletanja in se udeležite digitalnih predstavitev naselbine plesni Alternaria iz prvih prostorov Inštituta za zaščito plesni," je ob razstavi še zapisala kuratorka Tia Čiček.

Plečnikova dediščina in vprašanje plesni
Inštitut za zaščito plesni (IfMP – Institute for Mould Preservation) je bil ustanovljen leta 2022 z namenom, da preiskuje možnosti "postkonserviranja". Začetki inštituta so povezani z ljubljansko galerijo DobraVaga pod Plečnikovimi arkadami, kjer so pod vodstvom Maje Bojanić začeli preučevati plesnive tvorbe na galerijskem stropu. "Ko so vpisali Plečnikovo arhitekturo na Unescov seznam, jo povezujejo z nacionalno dediščino, z narodnim ponosom in tako naprej. Hkrati pa je polna plesni in tako mi je bil tukaj zanimiv odnos, kako je fasada opevana, noter pa so delovni pogoji študentk zelo slabi," je povedala umetnica za Televizijo Slovenija.

Maja Bojanić (1997). Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Maja Bojanić (1997). Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Umetničino ustvarjanje fiktivnih zgodb
Vizualna umetnica Maja Bojanić v svoji umetniški praksi raziskuje odnos med spominjanjem, pozabljanjem, ohranjanjem in brisanjem. V svojih fiktivnih zgodbah preizprašuje tako prevladujoče zgodovinske narative kot institucionalne okvire, na katerih temeljijo. Prek posameznih projektov gradi svetove, ki razkrivajo razpoke v umetnostnem sistemu in vrzeli med družbenimi razredi.

Leta 2020 je zaključila študij kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), trenutno zaključuje podiplomski študij na dunajski Univerzi za uporabne umetnosti. Je prejemnica štipendije sklada Ad Futura, nedavno pa je bila med nominiranci za nagrado skupine OHO. Deluje med Dunajem in Ljubljano.