Hagens je nekaj svojih tekmecev, med drugim tudi razstavo Bodies Revealed, ki je bila lani na ogled v Zagrebu, tožil, češ da so posnemali 'njegove' drže teles - tožene stranke pa trdijo, da se človeškega telesa in vse raznolikosti njihovih drž pač ne da avtorsko zaščititi. Korejska policija je sicer zaplenila nekaj primerkov z njihove razstave v Seulu, večjih težav pa niso imeli. Foto: EPA
Hagens je nekaj svojih tekmecev, med drugim tudi razstavo Bodies Revealed, ki je bila lani na ogled v Zagrebu, tožil, češ da so posnemali 'njegove' drže teles - tožene stranke pa trdijo, da se človeškega telesa in vse raznolikosti njihovih drž pač ne da avtorsko zaščititi. Korejska policija je sicer zaplenila nekaj primerkov z njihove razstave v Seulu, večjih težav pa niso imeli. Foto: EPA
Za marsikoga pretresljive von Hagensove razstave prikazujejo posamezne dele in celo cele primerke pravih človeških teles, ki so bila na poseben način preparirana in ohranjena, tako da omogočajo morda nesluten vpogled v notranjost naše zgradbe. Foto: EPA
Tehnika, s katero preparirajo telo - ohranitev polimerov -, minljivo človeško tvar spremeni do te mere, da neha propadati (prve "plastinirane" primerke iz sedemdesetih še vedno uporabljajo na medicinskih fakultetah po vsem svetu). Foto: EPA

Doktor von Hagens, ki si je s svojimi potujočimi razstavami "olupljenih" teles prislužil vzdevek "doktor Smrt", je med preteklimi božičnimi prazniki svojim sodelavcem v Plastinariumu, velikanski "tovarni" blizu Gubena ob poljsko-nemški meji, razkril, da se že vrsto let bori s Parkinsonovo boleznijo. Zdravniki mu menda napovedujejo še sedem let "aktivnega" življenja - a 65-letni von Hagens že ve, kako bi rad bil "pokopan": dal se bo preparirati z istimi kemikalijami, ki jih uporabljajo za pripravo eksponatov za njegove razstave. "Hočem se sam odločiti, kje bom razstavljen," je povedal za časopis Bild. "Sam bom svoje telo pripavil za plastinacijo in določil, kje naj bo po moji smrti na ogled."

Pri tehniki plastinacije, ki so jo v sedemdesetih s von Hagensom na čelu razvili na Univerzi v Heidelbergu, vodo in maščobe v organih nadomestijo s posebno vrsto plastike in tako dele telesa spremenijo v primerke, ki se ne razkrajajo, obenem pa so ohranili večino svojih ključnih lastnosti. Na ljudeh so to tehniko prvič preizkusili v devetdesetih, že leta 1995 pa je bila prva Body Worlds razstava na ogled v Tokiu. Razstave, ki so s svojim "neortodoksnim" aranžiranjem trupel - telesa so prikazana, denimo, med kotalkanjem ali igranjem na kitaro - svoj čas dvigovale veliko prahu, so bile na ogled že na več kot 50 razstaviščih po vsem svetu, kjer si jih je ogledalo 26 milijonov ljudi.

Počasna erozija
Von Hagensova družina in tesni prijatelji za njegovo degenerativno bolezen vedo že dve leti. "Simptomov počasi ne morem več skrivati," je zdaj razkril v izjavi za širšo javnost. "Roke se mi tresejo, govorim nedoločno in premikam se nekoordinirano. Vedno znova se opotekam kot otrok, izgubljam sposobnosti, ki sem jih nekoč imel, in se pri tem popolnoma zavedam, da jih nikoli več ne bom dobil nazaj."

"Estetska anatomija" kot labodji spev?
Von Hagens je razkril tudi, da se je podvrgel postopku "Deep Brain Stimulation", pri katerem pacientu v možgane vgradijo elektrode, ki naj bi pomagale krotiti tresavico, najočitnejši simptom bolezni. "Parkinsonova bolezen mi je spremenila življenje in me prisilila, da sem spremenil svoj življenjski opus," priznava von Hagens. Preostanek življenja bo namreč posvetil razvijanju digitalnega anatomskega "atlasa" in patentiranju različnih tehnik pri svojem delu. "Rad bi začel novo poglavje svojega ustvarjanja, v katerem bi združil človeško anatomijo in umetnost - nekakšno nadaljevanje dela renesančnih anatomov; krstil sem ga za 'estetsko anatomijo', razstave pa bodo na ogled v umetnostnih galerijah."

Leta 2002 je von Hagens uprizoril prvo javno avtopsijo v Veliki Britaniji po 170 letih. Še istega leta so jo predvajali na televiziji Channel 4 (zaradi česar so jih gledalci popolnoma zasuli s pritožbami).

Načrte za preobrazbo von Hagensovega telesa v razstavni eksponat je profesor Nick Bostrom z Univerze v Oxfordu za The Independent komentiral takole: "Ne vem, kaj o tem pravi etika, a zdi se vsaj estetsko pošteno, da bi njegovo lastno telo postalo del njegovega opusa."