Palmiro se je v zgodovini prijela cela vrsta vzdevkov - od mesta palm, puščavske neveste do peščenih Benetk. Potem ko je bila zaradi dragocene kulturne dediščine do izbruha vojne ena ključnih turističnih destinacij v Siriji, je svet v zadnjih letih z grozo opazoval uničevanje tamkajšnjih ostalin. To je tudi eden izmed razlogov, da so se v Ogleju odločili za razstavo - da bi se torej poklonili temu veličastnemu mestu in njegovi dediščini. Potem ko so med desetmesečno zasedbo sirskega mesta Palmira džihadisti skrajne sunitske skupine Islamska država uničili številne antične spomenike v mestu, razstava Palmiro znova oživlja z eksponati.

Podobnosti in razlike
Na razstavi, ki bo v Narodnem arheološkem muzeju v Ogleju na ogled do 3. oktobra, je razstavljenih 16 eksponatov iz Palmire, ki so jih za to priložnost posodili Muzej Svete dežele v Jeruzalemu, Vatikanski muzeji in Kapitolski muzej v Rimu ter zasebni zbiralci. Ob palmirska dela so postavili tudi osem del iz Ogleja oziroma njegove antične predhodnice Akvileje. To je tudi drugi razlog za razstavo: pokazati na sorodnosti in razlike teh oddaljenih mest, ki pa sta vendarle pripadali istemu imperiju. Če pogledamo portrete na nagrobni plastiki, so podobe prebivalcev Palmire kljub togi frontalni postavitvi in prepoznavni fiziognomiji v marsičem podobne načinu, kako so umrle upodabljali drugje v rimskem imperiju. Po drugi strani pa lahko pozoren obiskovalec opazi med ljudmi iz Akvileje in tistimi iz Palmire tudi zanimivo razliko. Medtem ko so namreč v Akvileji svoje pokojne ovekovečili precej bolj zadržano in skromno, so tisti iz Palmire upodobljeni z veliko več samozavesti, ki se kaže v prefinjeno oblikovanih detajlih in ornamentiki.

Eksponate iz Jeruzalema bodo tudi restavrirali
Tretji cilj razstave je restavriranje eksponatov iz Jeruzalema. Po koncu bodo te odpeljali v restavratorske delavnice, delo pa bo koordiniralo in financiralo Združenje muzejev z območja Furlanije - Julijske krajine.

Uničevanje kulturne dediščine
Palmira, starodavno kulturno in trgovsko središče, leži severovzhodno od Damaska. O njeni bogati zgodovini pripovedujejo danes monumentalni arhitekturni ostanki, ki pa so v zadnjih letih doživeli hud udarec. 23. maja leta 2015 je antični del mesta s citadelo oz. trdnjavo iz 13. stoletja padel v roke skrajne skupine Islamska država.

Kulturno dediščino Palmire, ki je od leta 1980 na Unescovem seznamu, so džihadisti, tako kot pred tem v Iraku, začeli sistematično uničevati. Razstrelili so vrsto starodavnih zgradb in na črnem trgu prodali številne več tisoč let stare dragocenosti. Naslednji uničevalni pohodi pripadnikov IS-ja so sledili januarja letos, mesec dni po tem, ko jim je mesto znova uspelo iztrgati iz rok režimskih sil. Takrat so uničili še nekaj neprecenljivih spomenikov.