Dresdenske državne umetniške zbirke so dobile nov muzej: nekdanji Albertinum, zdaj Hiša moderne, "zapolnjuje vrzel, končuje provizorij in bo Dresdnu s spremenjeno podobo pomagala ustvariti podobo kulturnega mesta onkraj baročnih zakladov," napoveduje saška ministrica za znanost in umetnost Sabine von Schorlemer.

Albertinum bo kot sedež kiparskih zbirk in galerije Novi mojstri hranil umetnost od romantike do sedanjosti. Nemška zvezna pokrajina Saška je v novi tempelj umetnosti investirala 51,2 milijona evrov. Zaradi svojega "plavajočega depoja" pa pomeni tudi arhitekturno atrakcijo.

Albertinum je poleg razstavišč Residenzschloss in Zwinger med največjimi razstavnimi prostori za dresdenske državne umetniške zbirke. Nastal je s prenovo orožarne iz 16. stoletja. Od prvotne renesančne zgradbe so se ohranili dvoladijska dvorana s toskanskimi stebri v pritličju, dva portala in deli pročelja. V letih 1884-1887 so poslopje v slogu neorenesanse spremenili v muzej, namenjen kiparskim zbirkam, poimenovali pa so ga seveda po takratnem saškem kralju Albertu.

Med II. svetovno vojno (torej slavnim bombardiranjem Dresdna) je bil muzej med manj poškodovanimi objekti. V 50. letih so vanj spravljali umetnine, ki so jih vračali iz Sovjetske zveze in ki si jih je po koncu vojne prisvojila Rdeča armada. Z leti je začelo zmanjkovati prostora za predstavitev vseh eksponatov.

V katastrofo "zamaskirana" nova priložnost
Leta 2002 je depoje s slikami in skulpturami poplavilo in mnogo artefaktov je bilo poškodovanih. Nekaj zbirk so v naslednjih letih preselili v Residenzschloss. Od začetka leta 2006 dalje je bil muzej, kot že rečeno, zaprt. Denar za obnovo so zbirali na zanimiv način: že leta 2002 so pripravili dražbo, za katero je 40 uglednih umetnikov prispevalo svoja dela, prodaja je nanesla zavidljivih 3,4 milijona evrov.